Velika Kladuša je naselje na skrajnem severozahodnem robu Bosne in Hercegovine. Po zračni liniji je od Slovenije oddaljena le 70 km, zato se v njej zbirajo migranti z vseh koncev sveta, ki potujejo po novem migrantskem koridorju, ki poteka čez Belo Krajino. Ekipa Nova24TV se je tudi sama odpravila v Kladušo, saj je želela preveriti, kdo so ti ljudje, ki prihajajo v Evropo, večinoma brez dokumentov, in ki bi lahko kmalu preplavili Slovenijo. Po nekaterih zaupnih virih iz policije nam namreč v manjšem obsegu letos grozi podoben migrantski val, kot smo mu bili priča jeseni leta 2015.
V Veliki Kladuši migrante lahko srečaš praktično na vsakem koraku. Največ jih je v centralnem parku, kjer jih večina tudi spi. Realno število migrantov je težko oceniti, saj iz Sarajeva z avtobusom vsak dan prihajajo novi, drugi pa odhajajo. A številni so se primorani vrniti, saj jih prestreže hrvaška policija, katere se zelo bojijo.
Migranti vedo, kako dobri pogoji za azil jih čakajo v Sloveniji
Končni cilj migrantov so najbolj razvite evropske države. Vse več pa si jih očitno kar želi ostati v Sloveniji. Zdi se, da so dobro seznanjeni, da država za ilegalnega migranta na mesec porabi skoraj 2.000 evrov. “Potovali smo preko Grčije, Bolgarije, Srbije in zdaj smo v Bosni. Jutri ali pojutrišnjem grem proti Zagrebu, nato preko Ljubljane in Milana v Zürrich,” nam pove eden izmed treh migrantov, ki vsak večer posedajo na klopci v centralnem parku. Dva prihajata iz Libije in želita v Švico, kjer imata svoje žene z otroki, eden pa je sam priromal iz Tunizije in se želi ustaliti kar v Sloveniji. “Poiskati boljše življenje, službo, dom in žensko,” pove Tunizijec.
“Ja, ja. Hočem v Slovenijo po azil. Peš bom hodil tri ali štiri dni, potem bom plaval v Slovenijo. Potem pa bom v Sloveniji prosil za azil. Zelo dobri pogoji. Dobro življenje,” zna povedati komajda 17-letni Palestinec, opremljen z nakitom, drago uro in mobilnim telefonom in s kilo želeja med lasmi. Na prvi pogled daje občutek, da mu prav nič ne manjka, čeprav je na poti že več mesecev. Čeprav živijo na prostem, lačni niso. Domačini jim zjutraj in zvečer v park prinašajo hrano, popoldne pa jim lokalni gostinec nudi tudi zastonj topel obrok. In tako je že tri mesece. Kako dolgo še? “Dokler lahko zdržimo. Mesto nas podpira. Podpira nas sarajevska humanitarna organizacija Pomozi.ba. Včeraj smo dobili hran0 v vrednosti 15 tisoč mark,” pravi lastnik omenjenega lokala Asim Latić – Latan.
Sorodniki denar pošiljajo na bančni račun lokalnega gostinca
Zanimivo, 70 odstotkov je takšnih, ki imajo družine v Evropski uniji, tam delajo. “Ti fantje dobivajo denar, pošiljajo jim ga. Jaz jim vsak dan dvignem tisoč ali dva tisoč evrov. Lahko vam pokažem, imam papirje. Moram v banko, da zanje dvignem denar,” razlaga Latić. Na naše vprašanje zakaj, odgovori, da migranti sami nimajo dokumentov, zato ga sami ne morejo dvigniti. “Dvigujem ga jaz, sorodniki jim denar pošiljajo na moj bančni račun. Vsi že poznajo moje ime in priimek,” še pove in prizna, da bi si lahko oni to kosilo plačali tudi sami. “Seveda bi lahko. A država in ta organizacija ne pustita, da bi plačevali. Imajo denar, vsi ga imajo. Niti eden ni brez denarja.”
Pravih beguncev iz vojnih žarišč je v Kladuši manj kot deset odstotkov. Za ženske in otroke je večinoma poskrbljeno z nastanitvami v hišah, ali pa se sami naselijo v tiste, ki so po balkanski vojni ostale zapuščene. Naleteli smo samo na dve sirski družini, ki sta noč preživeli v parku. Ravno ko smo prisluhnili njihovim težavam, pa nenadno presenečenje. Alžirski migrant nas je napadel s solzivcem. Spravil se je tudi na ženske in otroke. Slišati je bilo kričanje žensk in jok otrok, sledil je pretep. Policija je storilca uspela pridržati, čeprav je bilo več ljudi poškodovanih. Med njimi tudi naš novinar, ki jo je skupil na levem očesu, ki ga zaradi izjemno pekočega občutka več ur ni mogel normalno odpreti.
Tablete in alkohol vodijo prišleke v nasilna dejanja
Toda zakaj takšni nasilni izpadi ilegalnih migrantov, ki mečejo slabo luč tudi na tisto peščico pravih beguncev, ki resnično potrebujejo pomoč? “Prepiri nastajajo med migranti samimi, saj prihajajo iz različnih držav. Nekaj jih je iz Sirije, nekaj iz Alžirije. Tako kot pri vseh, je tudi med migranti nekaj takih, ki popivajo, nekateri se tudi drogirajo. Potem pa pride do prepirov in mora večkrat posredovati policija,” pravi lokalni uslužbenec Asmir Dizdarević. Še bolj neposreden je Latić: “Alžirija dopušča neke vrste drog. Mi pa tega tukaj nimamo. Zato tukaj jemljejo tablete z alkoholom. Zato nas ves čas prosijo za tablete, potem nekaj spijejo in niso več normalni. Pri meni ni bilo težav. So pa v mestu, nekateri se želijo pretepati.”
Situacija je že zdaj nevzdržna, zelenica v parku je poteptana, za migranti ostajajo smeti, nam še potožijo domačini. Prišlekov pa bo s toplejšimi in daljšimi dnevi samo še več, še opozarjajo.
T. F.