Slovenija postala zelo nesocialna država, zato v SDS predlagajo univerzalni otroški dodatek

Foto: Pixabay

Vlada po enem desetletju še vedno zavaja svoje državljane in to na vseh področjih. Od milijarde in 400 milijonov evrov proračuna, ki ga ima ministrstvo za delo, gre več kot 300 milijonov evrov za socialne pomoči, ampak ne v prave roke. Prav tako je nepravično s strani izobraževalcev in države, da mladim ljudem obljubljajo, jih zavajajo in jim vlivajo nek optimizem, na koncu pa se zbudijo v realnem svetu in vidijo, da bodo morali vložiti še kar nekaj napora, da bodo lahko dobili zaposlitev. In s tem se dela dvojna, celo trojna škoda, meni evropska poslanka Romana Tomc, ki poudarja, da pri Strokovnem svetu SDS ne želijo, da mladi ljudje postanejo socialno izključeni. To je tudi razlog, zakaj v SDS menijo, da je treba delovno zakonodajo spremeniti.

Predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS Romana Tomc je na današnji novinarski konferenci z naslovom PROTI Univerzalnem temeljnem dohodku, ZA Univerzalni otroški dodatek predstavila enega ključnih programov za prihodnje mandatno obdobje, ki pokriva področja življenja ljudi od njihovega rojstva pa do pozne starosti. “Da je to področje izjemnega pomena, kaže tudi to, da ima ministrstvo za delo enega izmed največjih proračunov v celi državi, in sicer znaša milijardo in 400 milijonov evrov od slabih devet milijard evrov, kolikor znaša proračun RS,” je dejala Tomčeva.

Ljudje to področje na svoji koži močno čutijo in ga spremljajo. Tomčevi se zdi prav, da se mu zelo dobro posvetijo in da ljudem tudi čim bolj konkretno predstavijo, kakšni bi bili njihovi ukrepi na tem področju. Program imajo namreč v SDS zelo dobro, zelo podrobno razdelan in tudi že napisan v nekih okvirjih. Najpomembnejši predlogi ukrepov so na področju trga dela, socialne varnosti, pokojnin, invalidov, družine in mladih. Ukrepe je Romana Tomc tudi podrobno predstavila.

Razlika med izobraževalno sfero in trgom dela
“Danes imamo gospodarsko rast, kar je super, kar zadeva zaposlovanje, kajti to pomeni, da imamo možnosti za zaposlovanje, ampak današnje zaposlitve se močno razlikujejo od tistih leta 2008”,
je komentirala Tomčeva. Dodala je, da gre razvoj naprej, delovna mesta so drugačna, potrebujemo tudi drugačne profile ljudi. Veliko je tudi pomanjkanje med izobraževalno sfero in trgom dela. Razložila je, da imamo veliko podjetij, ki iščejo ljudi za zaposlitev, vendar pa ni pravih profilov, na vprašanje, ali nameravajo v letošnjem letu oziroma v naslednjem letu omejiti vpis na izobraževalne programe, za katere se vnaprej ve, da za njih na trgu dela ni nobenega povpraševanja, pa pristojni ministri in ministrice molčijo. “In ti se odgovoru največkrat izognejo, ker ne mislijo omejiti. In s tem se dela dvojna, celo trojna škoda,” je dejala.

Tomčeva je izpostavila še en bolj pomemben problem, in sicer ta, da je človek, ki zaključi z izobraževanjem in je že leto dni brez službe, na dobri poti, da postane socialno izključen. “Tega ne želimo. Nepravično je mladim ljudem obljubljati, že ko gredo na informativne dneve, da bodo imeli dobre službe, v resnici pa se že vnaprej ve, da bodo zelo, zelo težko dobili zaposlitev ali pa, da bo od 100 vpisanih v tistem letniku dobilo službe pet ljudi,” je dejala.

Romana Tomc, predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS (foto: Nova24TV)

Slovenija je postala zelo nepravična socialna država
Kljub temu, da je preteklo samo eno desetletje od Janševe vlade in da je bilo leto 2008 najboljše leto, pa je zdaj Slovenija postala zelo nepravična socialna država. Med drugim je Tomčeva poudarila, da je zaskrbljujoče, da delež dolgotrajno brezposelnih narašča, še posebej starejših. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je v zadnjih osmih letih skoraj potrojila. Struktura zaposlenih kaže, da se je v primerjavi s stanjem pred krizo izrazito zmanjšala zaposlenost v zasebnem sektorju, tako pri pravnih osebah, še posebej pa pri samostojnih podjetnikih. Povečalo se je število zaposlenih v javnem sektorju in število zasebnikov, kar pa ne kaže na večji podjetniški potencial, ampak na večjo pojavnost prekarnega zaposlovanja.

V omenjeni resor spadata tudi pokojninski sistem in dolgotrajna oskrba. Predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS je poudarila, da je pokojninska reforma, ki je začela učinkovati v začetku leta 2013, za slabo desetletje podaljšala vzdržnost sistema, vendar bo treba pokojninski sistem v najkrajšem času ponovno prilagoditi novonastalim razmeram. Eno izmed področij, kjer bi bilo potrebno narediti natančno analizo in spremeniti obstoječ sistem, pa je delovanje invalidskih podjetij. Iz informacij, ki se pojavljajo v javnosti, izhaja, da obstaja velika verjetnost, da številna invalidska podjetja zlorabljajo subvencije in ugodnosti, ki jih nudi država, za zaposlovanje invalidov.

Slovenska demokratska stranka se je zavezala tudi za to, da bo skrb za družino in spodbujanje družinskega življenja postavila visoko na prioritetno lestvico. Ukrepi na drugih področjih bodo zato vedno preverjeni z vidika vpliva na družino. “V okviru danih zmožnosti vplivanja države na družinsko življenje bomo naredili vse, da bo družina ostala osrednja celica našega bivanja,” je poudarila Tomčeva.

I. K.