“Sama vidim brexit kot katastrofalno odločitev Velike Britanije – ne samo zánjo samo, ampak tudi ali predvsem za prihodnost Evropske unije,” je odločitev Britancev o odhodu iz EU komentirala Katarina Obramovič – Slovenka, ki v Veliki Britaniji dela kot svetovalka konservativnih poslancev in premierja Davida Camerona za regijo Northampton. Pred tem je bila asistentka britanske poslanke Jacqueline Cox v evropskem parlamentu v Bruslju.
Od nekdaj sem se strinjala z mnogimi Britanci, kar me je tudi vodilo med konzervativce, ki so bili skeptični do EU. Dejstvo je, da Evropska skupnost potrebuje reforme, in to ogromne. Ni skrivnost, da si Unija grabi preveč pravic, na kar evroskeptiki že dolgo opozarjajo. EU bi morala iti nazaj k svojim koreninam, osredotočiti bi se morala na tiste razloge, ki so botrovali njeni ustanovitvi – prost pretok blaga in ljudi, enoten trg – in ne da članicam diktira kot nekakšna nadnacionalna vlada.
Nečesa se je pri vsem tem potrebno zavedati. Britanci so narod, ki se od Slovencev v nečem temeljno razlikuje – to je narod, ki ne dopušča, da bi mu kdo ukazoval, kaj mora narediti. In rezultat smo videli včeraj zjutraj. Imigracija je tukaj na Otoku – kot tudi v ostalih državah EU – velik problem.
Odločili so starejši državljani
Res pa je, da Velika Britanija ni bila nikoli del shengenskega območja in zato izhod iz EU v tem smislu na migracije ne bo veliko vplival. Politična kampanja za izhod iz EU je to nejasno dejstvo spretno izrabila, saj drugega oprijemljivega izhodišča niti ni imela. In zanimivo je, kako se da narodu – ki ne dopušča, da bi mu kdo ukazoval – hitro oprati možgane. Kot so nam pokazali rezultati, je več kot 67 odstotkov starejših od 50 let volilo za izhod iz EU, medtem ko so mlajši podprli nasprotni tabor. In kot pri vsaki od-ločitvi bodo ceno plačali otroci. Toda ali je to res nekaj novega – ali nimamo pri nas podobnega problema?
Demokracija ima šibke točke
Odzivi so Britancev glede brexita so različni – različni deli Velike Britanije so glasovali različno. Zanimivo je, da je na območjih, kjer je višji odstotek ljudi glasoval za odhod iz EU, tudi višji odstotek delavskega prebivalstva in etničnih manjšin. Zasledila sem tudi, da veliko mojih mlajših mojih kolegov na družabnih omrežjih piše, da jih je sram, da so Britanci. Sama sem velika podpornica Camerona in mislim, da je le-ta z EU dosegel odlično kupčijo, za katero bi mu moral narod biti hvaležen. Vendar je to politika. Lani je konservativna stranka zmagala z večino glasov, kar je bilo nepojmljivo, vendar predvsem zato, ker je obljubila referendum. Na eni stran vsa pohvala Cameronu – demokracija pač pravi, da je volja v rokah ljudstva –, na drugi strani pa se pokaže problem, ko je večina tega ljudstva tako lahko zmanipulirana.
In kaj sedaj?
Britanski premier David Cameron je že izjavil, da bo do oktobra letos odstopil. Alternativa z Borisom Johnsonom in homofobičnim Nigelom Faragom res ni obetavna. Dodajmo še zmago Donalda Trumpa v Ameriki in dobimo globalno katastrofo. Najverjetneje bo sledil tudi razpad Velike Britanije, Škotska napoveduje ponovni referendum, saj želi ostati v EU. Vendar je pod vprašajem tudi prihodnost EU, saj bo brexit zagotovo okrepil nacionalizem in vplival na rezultate volitev v “evroskeptičnih” državah, kot na primer v Franciji, Italiji, na Češkem in Poljskem …
Poleg tega lahko pričakujemo tudi, da bodo Francozi v Calaisu prenehali nadzorovati mejo, begunci pa se bodo prestavili v Dover in temu bo šele sledila kriza!
V EU dela in živi 1,2 milijona Britancev
Izid referenduma na Slovence v Veliki Britaniji – kar se tiče naših pravic, da tu ostanemo – ne bi smel pretirano vplivati. Če imaš službo in plačuješ davke, ni bojazni. Bo pa to zagotovo vplivalo na več kot 1,2 milijona Britancev, ki živijo in delajo v državah EU. Pričakujemo, da se bo kmalu začel proces pogajanj za status, trgovanje in pogoje za izhod, vendar vsaj dve leti ni pričakovati nikakršnih sprememb. EU nujno potrebuje (lastno) reformo.
Posebna kupčija, ki si jo je David Cameron pridobil s pogajanji z EU – in vključuje omejeno imigracijo, ukinjanje socialne podpore za tuje državljane in zmanjšanje otroških dodatkov, če otrok ne živi v Veliki Britaniji – bi bila potrebna norma v vseh članicah EU. Kakorkoli – vsekakor menim, da bi bilo bolje, če bi Velika Britanija vse te reforme pomagala doseči znotraj EU. Po mojem mnenju ni odhod žal nikoli rešitev.
Katarina Obranovič