Slovenska vlada sprejema zakon, ki bo poskrbel, da bo slovenščina čez 20 let izumrla

Foto: STA

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Največ vprašanj in nezaupanja je bilo izraženih ob uvedbi tujih jezikov v visokošolske programe, saj je vsem jasno, da bo ob tem v visokem šolstvu močno trpela slovenščina. To je potrdila tudi Andreja Žele s Filozofske fakultete, ki je prepričana, da bo slovenščina s takim tempom, kot ga predlaga sprememba Zakona o visokem šolstvu, izumrla v 20 letih.

Namen te javne predstavitve je bil pridobiti mnenja in stališča širše in strokovne javnosti za nadaljevanje obravnave na tem področju. Državni sekretar Tomaž Boh je povedal, da je predlog te novele zakona rezultat intenzivnega dela in dialoga v zadnjem letu, omogočal pa naj bi stabilnost delovanja sistema financiranja ter njegove prilagodljivosti. Poudaril je tudi, da se uvajajo obvezni tuji jeziki v programe, ker je treba odpirati visokošolski prostor tako navzven kot tudi navznoter. “Dejstvo je, da je bilo v zadnjih letih več ali manj, predvsem pa ne do konca izpeljanih predlogov sprememb zakona. Ta pristop, ki ga imamo, je boljši in učinkovitejši. Prostor je globalen in vedno bolj tekmovalen. Slovenija se temu ne more izogniti, tudi če se posamezniki s tem ne strinjajo. Ključni poudarek je, da je znanje javno dobro in visoko šolstvo naša skupna odgovornost,” je povedal Boh.

Zaradi tujih študentov, ki k nam pridejo za kratek čas, je treba dopustiti tudi uporabo tujih jezikov na slovenskih visokih šolah?!
Podporo noveli zakona je izrazil tudi rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, ki je že na začetku povedal, da ve, da to ni idealna rešitev, je pa kompromis, ki so ga dolgo iskali. O slovenščini je povedal, da se vsi na Univerzi zavedajo, da je slovenščina temeljni jezik, a predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu “odpira možnost prožnejše uporabe tujega jezika. Mislim, da gre tukaj predvsem za to, ali smo univerze vredne zaupanja, ko gre za odgovornost do slovenskega jezika in kulture. Na primeru Univerze v Ljubljani lahko povem, da imamo celo vrsto programov, usmerjenih na razvoj jezika, predvsem na Filozofski fakulteti in na akademijah. Imamo tudi Center za slovenščino in po svetu 57 lektoratov slovenskega jezika. In če se mi ne odpiramo drugim, se tudi drugi ne bodo nam. Na naši univerzi potekajo tudi tečaji slovenščine, vsako leto se jih udeleži vsaj 400 slušateljev. Imamo tudi pripravljalni modul, ki vključuje učenje slovenščine in seznanjanje z našo kulturo, da bi se tujci lažje vključili v redno izvajanje programov v slovenščini. Ta modul namenjamo tujim študentom, da bi se čim hitreje integrirali v naše okolje,” je začel naštevati Svetlik ter dodal, da ker k nam prihajajo tudi študentje za krajši čas študija, od njih ne moremo zahtevati znanja slovenščine, zato je treba dopustiti tudi uporabo tujega jezika.

Svetlika skrbijo tuji študentje. Kaj pa slovenski?!
Očitki o tem, da predlagatelji predloga sprememb Zakona o visokem šolstvu zanemarjajo slovenščino in jo s svojim mačehovskim odnosom teptajo pod tujimi jeziki, so bili očitno tako hudi, da je Svetlik večino svojega govora posvetil prav zagovoru tega. Povedal je, da od njihovih predavateljev zahtevajo, da svoja dela objavljajo tudi v slovenščini, saj jim drugače ne dopuščajo napredovanja. Dodal je še, da imajo v programu tudi jezikovno strategijo. “To poslanstvo, ki ga Univerza ima, opravljamo odgovorno. Drugo poslanstvo naše univerze pa je tudi odpiranje v svet, zato tudi ponujamo programe v tujih jezikih, predvsem v angleščini. Dobre evropske univerze ponujajo podobno kot mi – na nižji stopnji je programov v tujih jezikih zelo omejeno, na drugi in tretji stopnji pa več. Ob tej razpravi okrog možnosti uporabe je bilo izpostavljeno veliko vprašanj – jaz bi to imenoval črni scenarij z vprašanjem, bilo je preveč direktno sklepanje, kako bo uporaba tujih jezikov na visokih šolah ogrozila slovenski jezik. Praksa ne kaže tega, temveč nek drug črni scenarij, ki izhaja iz dejstva, da bi se utegnili preveč zapirati pred uporabo tujega jezika. In če bomo to delali, bo prišlo do zmanjševanja izmenjav študentov – zdaj jih na našo univerzo pride 1600, potem pa bo manj tujih študentov, ki pri nas stalno študirajo, manj osebja, ki prihaja k nam, manj skupnih projektov,” je dejal Svetlik. In smo spet tam, kjer se v Sloveniji v času vladavine Mira Cerarja neprestano gibljemo – spet nas bolj skrbi za tujce kot pa za lastne ljudi.

“Grozi nam, da bomo postali nevidni v tem prostoru.”
Proti koncu svojega govora pa je Svetlik le povedal, zakaj se mu tako gre za uvajanje tujih jezikov v slovenske programe visokih šol – zaradi denarja, seveda. Če predlagane spremembe v Zakonu o visokem šolstvu ne bi bile sprejete, bi to po njegovem vplivalo na kakovost izvajanja njihovih raziskovalnih in izobraževalnih programov, to bi vplivalo tudi na slabšo usposobljenost slovenskih študentov. Svetlik je dejal: “S tem bi zmanjšali dotok sredstev za izvajanje posameznih programov. Lahko nas vodi v osamitev in nevidnost Univerze. Grozi nam, da bomo postali nevidni v tem prostoru. To lahko vpliva na pospešen beg naših študentov in raziskovalcev v tujino. Ali ni bolje odpirati univerze s sobivanjem kultur kot pa jih potiskati na obrobje in potem izgubljati slovenske študente?” No, dejstvo je, da je že sedaj mnogo uspešnih Slovencev odšlo v tujino s trebuhom za kruhom, saj doma zaradi zaprtih klanov niso mogli dobiti službe, čeprav so imeli tako ustrezno izobrazbo kot tudi izkušnje. A v Sloveniji v zaposlovanju v veliki meri vladajo politični klani, ki na pozicije postavljajo svoje ljudi, četudi imajo ti ponarejeno ali prepisano diplomo, ali pa še tega ne.

Rektorja primorske univerze bolj skrbi gospodarstvo kot pa jezik
Dragan Marušič z Rektorske konference RS je dejal, da tudi on novelo podpira. Tudi on je poudaril, da ta ni idealna in ne rešuje vseh problemov, “a v dovoljšnji meri, da jo podpirajo vse štiri univerze.” O jeziku pa je povedal: “Jezik je samo eden od atributov skupnosti, ampak če skupnost nima v lasti svojega gospodarstva v dovoljšnji meri, potem ji tudi uporaba jezika slej ko prej ne pomaga.” Žalostno ob tem je, da so ministri Cerarjeve vlade napovedovali reformo gospodarstva ter investitorje, ki jih bodo zvabili v Slovenijo, a jih ni od nikoder. Še več, vlada Mira Cerarja s tako imenovano mini davčno reformo zavira gospodarstvo v Sloveniji na račun javnih uslužbencev, zato so Marušičeve besede prazni izgovori in obljube brez vsebine.

Marušič je v svojem nadaljnjem govoru izpostavil, da tisti, ki sicer držijo v rokah najmočnejše pozicije na svetu, imajo tudi sicer zelo razvita šolstvo in znanost. “Če skrbimo, kakšen jezik se bo uporabljal na univerzah, je treba tudi realno pogledati, kakšen jezik se bo uporabljal v gospodarstvu,” je povedal. Ob tem spomnimo, kako je vlada mirno dopustila, da so Hrvatje pokupili slovenske hotele ob slovenski obali, potem pa zaposlenim dali podpisati pogodbe v hrvaščini. Kje je bila vlada takrat? Zakaj niso zaščitili slovenskih delavcev? Zato se zdi skrajno neresno, ko Marušič govori o tem, kakšen jezik se bo uporabljal v podjetjih, ki bodo prišla iz tujine v Slovenijo. Na slovenskem ozemlju slovenski, seveda!

Ali so slovenski profesorji sploh sposobni predavati v angleščini? Za to je namreč potrebno vrhunsko znanje tujega jezika.
Slovenci smo se dolgo časa borili, da smo svoj jezik uveljavili kot nacionalno osnovo. Jezik so nam kratili vsi dosedanji gospodarji, od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, in zdaj ne smemo dovoliti, da bi nam parcialni gospodarski interesi jemali našo samobitnost. Neumnost je govoriti in razmišljati, da bi angleški jezik pripomogel k prepoznavnosti naše industrije ali k večji prodornosti naše industrije. Žalostno je, da bi na fakultetah naši profesorji v polomljeni angleščini predavali slovenskim ali tujim študentom. Ob tem se sprašujemo, ali je Marušič kot rektor Univerze na Primorskem pozabil čase, ko so italijanski fašisti prepovedali slovenski jezik?

Marušič je ob tem Slovence, ki se ne strinjajo z uvedbo tujega jezika v visokošolske programe, označil za “dunajske kočijaže”, češ da bomo postali prav to. Ob tem pa mu Slovenci sporočamo, da hlapci ne bomo nikoli več! Slovenščina je mednarodno priznan jezik, je naš uradni in državni jezik in hkrati materni jezik. Marušič je sicer zaključil, da če bomo videli samo slovenski jezik in nič drugega, nas bo to pripeljalo do zapiranja v ozek prostor, kjer bodo slovenščino uporabljali le tisti, ki si v tujini ne bodo mogli poiskati službe.

Kršitev jezikovnih pravic Slovencev bo še več
Simona Bergoč z Ministrstva za kulturo je opozorila prav na to možnost kršenja jezikovnih pravic, česar se boji vsa Slovenija. Prepričana je namreč, da bi lahko dolgoročno ostali brez zadostnih programov v slovenskem jeziku, zdi pa se ji problematično tudi to, da si želimo v Slovenijo privabiti več tujih študentov. To namreč pomeni, da je možno, da bodo slovenski študentje zaradi tega oškodovani na kvaliteti. Ob tem se še sprašuje glede znanja angleščine in drugih tujih jezikov slovenskih profesorjev, ki so v tujih jezikih popolnoma mrzli. Bergočeva pravi: “Znaten delež slovenskih profesorjev nima teh kompetenc.”

Simon Krek z Instituta Jožef Stefan je opozoril na novo situacijo, da se torej jeziki digitalizirajo in da so sposobni za delovanje v digitalnem svetu. “Če nekaj iščete v Googlu v slovenščini, boste dobili tudi informacije iz angleščine in kitajščine. V digitalnem svetu ne delujemo le izolirano v svojem jeziku.”

“Če davkoplačevalci plačujemo denar za visoko šolstvo, potem je tudi prav, da povemo, za kakšen namen naj se ta denar uporablja.”
Ostro pa je predlaganim spremembam zakona nasprotoval nekdanji šolski minister Jernej Pikalo, ki je brez dlake na jeziku rekel: “Ta zakon je razvojno slab. Rekel bom, da je celo nerazvojno naravnan. Ta novela samo krpa in še to samo bolj počez. Mene to sprejemanje Zakona o visokem šolstvu spominja na Čakajoč Godota – saj pride jutri, saj bo … Zadeva bi bila lahko tragikomična, če ne bi bila za visoko šolstvo eksistencialnega pomena. Ne samo, da je problematična višina financiranja, ampak tudi način. Financiranje mora biti stabilno, kaj pa raziskovalni steber financiranja? Če hočemo univerze usmeriti v raziskovalno smer, potem potrebujemo tudi raziskovalni prostor in tega ni. Da o donacijskem stebru in še ostalih načinih sploh ne govorim. Če davkoplačevalci plačujemo denar za visoko šolstvo, potem je tudi prav, da povemo, za kakšen namen naj se ta denar uporablja.”

Kaj je bolj naravnega kot to, da slovenski raziskovalec, ki raziskuje, svoje vsebine, ugotovitve ubesedi v svojem prvem lastnem jeziku?
Odločno je nastopila Andreja Žele z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Že takoj na začetku je poudarila, da imamo v Sloveniji le en inštitut za slovenski jezik, in to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, zato od vodilnih govorcev pričakuje, da bodo ta naziv tudi točno uporabljali. Ob tem pa je opozorila še na posploševanje slovenskega jezika in z njim povezanih terminov, ki jih je slišala od Boha, Svetlika in Marušiča. “Vprašanja večjezičnosti, širjenja lektoratov slovenskega jezika in absolutne slovenščine v strokah, še zlasti pa slovenščine v znanosti – teh vprašanj ne smemo mešati, saj so lektorati popolnoma drug proces kot večjezičnost, prav tako je treba posebej obravnavati slovenščino na strokovnih področjih,” je dejala Andreja Žele.

“Še posebej je treba poskrbeti za razvoj jezika na vseh področjih, tokrat bi še posebej opozorila na področje znanosti in raziskav. Kaj je bolj naravnega kot to, da slovenski raziskovalec, ki raziskuje, svoje vsebine, ugotovitve ubesedi v svojem prvem lastnem jeziku? To ni nobeno nasprotje večjezičnosti. Biti ustvarjalen v lastnem jeziku je nekaj najbolj naravnega. Nosilci znanstvene slovenščine so potencialni ljudje, ki raziskujejo, ustvarjajo nove vsebine, ustvarjajo tudi novo prepotrebno izrazje v lastnem jeziku. V 50. in 60. letih smo bili priča zelo kvalitetnim tehniškim visokošolskim učbenikom, danes pa nimamo visokošolskih kvalitetnih učbenikov v lastnem jeziku. Vsebine raziskovanj se hitro razvijajo, posledično tudi diplomska, magistrska, doktorska dela, ki so jezikovno slabša, nekatera sploh niso več napisana v slovenskem jeziku. Status znanstvene slovenščine je danes že kar precej zaskrbljujoč, pa temu ne bi smelo biti tako, ker imamo kvalitetne raziskovalce, ki bi absolutno morali skrbeti za to, da se njihove raziskave najprej ubesedijo v svojem lastnem jeziku,” pravi Andreja Žele.

“Posledično vsi govorimo o terminoloških slovarjih – praksa kaže, da ne bomo imeli več dobrih terminoloških slovarjev, če sami ne bomo razvijali svojega jezika. In če se slovenščina po strokah ne bo razvijala, ne bo enakovreden prevajalski jezik.” Ob tem se Andreja Žele sprašuje, kakšna bo slovenščina čez 20 let, če ne bo pokrila vseh strok. “Gospoda Kreka skrbi digitalizacija – zdaj ga še lahko, dokler se še trudimo vzdrževati slovenščino; čez 20 let ga ne bo treba več skrbeti, ker slovenščine s tem tempom ne bo več. Slovenščina je možna toliko časa, dokler še ima nosilce jezika.”

Marjanca Scheicher

  • Slovenec 33

    V okupirani državi, kjer vladajo okupatorji in izdajalci svojega naroda načrtno uničujejo vse, kar je slovenskega, da bi lahko s svojim delovanjem do konca uresničili cilje okupacije – uničenje slovenstva.
    Začeli so že v začetku decembra 1918, zelo intenzivno so delali od 1941 do 1945, na kar nas nad 600 morišč slovenskih domoljubov spominja in po osamosvojitvi so z uzurpacijo vseh vzvodov oblasti in izobraževanja, ki producira pod vodstvom fdvizma topoumne produkte usmerjenega izobraževanja nadaljevali svojo podlo namero uničevanja slovenstva.
    Z vabljenjem in financiranjem novih okupatorjev na račun slovenskih davkoplačevalcev (vsakih 1000 novih okupatorjev pomeni po ca 50 € manj pokojnine za slovenskega upokojenca).
    Sedaj si pa privoščijo še direktno zatiranje slovenskega jezika. To je resnična podlost vladajočih struktur.

    • Get Smart

      Komunisti, kominternacionalisti in tu predvsem murglskosrbski jugokomunisti niso v bistvu izdajalci nekega svojega naroda, saj kominternacionalizem totalno zavrača narodnostno pripadnost. Te satanistične murglsko jugokomunistične kreature torej ne uničujejo/izdajajo svojega naroda, ampak na tem področju izdajajo slovenski narod, ki ima na tem področju večtisočletno domovinsko pravico — zato je treba “slovenski narod izbrisati z zgodovinske pozornice”, če naj ustvarijo in oni seveda hočejo ustvariti “Nov svetovni red”, red razredov “kulture smrti”, ki naj nadomesti red kulture življenja, ki ga je razvil in svetu podaril narod Slovencev.

  • totex39

    Butasti vladi v poduk : Tuji študentje v Sloveniji naj študirajo v slovenskem jeziku in tukaj ni nobene druge debate več.

  • xtc

    nIČ SEKIRAT BO PA NEMŠKO NOBENE ŠKODE;SLOVENSKI STARŠI IZ OBMEJNIH KRAJEV PRIDNO VPISUJEJO OTROKE V aVSTRIJSKE ŠOLE IN VRTCE:

    • totex39

      Ja res je, samo te otroci se učijo v nemškem jeziku in ne v slovenskem, kar je prav. Pri nas pa je ravno obratno.

  • slosin

    slovenščino nam bolj kot angleščina spodriva balkanščina…

    • radames

      Jo tudi balkanci vedno bolj uporabljajo. Angleščino namreč in to zapišejo kar fonetično. Moj bivši sodelavec – doma od Niš – je v službi v posebno knjigo za napake aparatur zapisal, da je neka aparatura v autu. Hec je v tem, da smo imeli tudi poseben avto s takimi aparaturami. Tu mi ni nekaj štimalo. Šele čez čas sem razvozljal rebus. Tale “od Niš” je hotel zapisati, da je aparatura fuč, v outu (out).
      .

  • Kučko pod pručko

    Murgelska oblast je že sto in stokrat dokazala, da ji je do slovenstva toliko kot do lanskega snega. Žalostno pa je, da je v Slovencih tako močno zakoreninjena komunistična ideologija, da ne spoznajo uničevalnega hotenja Kučana in njegovih podrepnikov in jih ne postavijo na odpad, kamor edino sodijo.

    Če bi se ljudje zavedali svojega obstoja in nacionalne pripadnosti, bi take oblastnike že zdavnaj zbrcali iz parlamenta. Tako pa imamo narobe svet. Namesto, da bi stranke tekmovale med seboj, katera bo v zakon vnesla bolj strogo zahtevo po uporabi slovenščine, je SDS pri tem osamljena. Kot je tudi bila pri določitvi odstotkov, koliko slovenske glasbe se mora predvajati na radijskih postajah.

    Ta škoda, ki jo Slovencem delajo Kučan in njegov klan, se ne meri v evrih, je pa neprimerno večja od vsega materialnega oškodovanja države. Gre za škodo, ki kot pri Da Vincijevi Mona Lisi ali Rembrandtovi Nočni straži, ki sta neprecenljivi umetnini, nima določljive vrednosti!!!

  • Anton

    skulirajte se prosim, ali morda v Sorboni na elitni univerzi predavatelji predavajo v Angleščini, NE, temveč v Francoščini, v njihovem maternem jeziku, aja sej res oni so veli narod, mi pa majen, samo veliki si toliko kot se velike/majhnega počutiš, veliki si toliko kot spoštuješ svojo kulturo, zgodovino in navsezadnje svoj jezik, ampak kaj bi trobil , kot pravi današnji dobitnik Nobelove nagrade Bob Dylan the answer my friend is blowing in the wind.

    https://www.youtube.com/watch?v=vWwgrjjIMXA

  • tramal

    Hvala Bogu da si niso umislili ruščine ali srbščine z svoji butasti cirilici.

    • radames

      Pučak mal! Boš videl, da se bodo vrnili tisti časi, ko je v Sloveniji po letu 1945 morala vsaka železniška postaja imeti izpisano ime tudi v cirilici.

  • Ludvik Poljanec

    Zakaj pa imamo zakon o javni rabi slovenščine.če se ne izvršuje.???

    • Anton

      ja sej jaz se tudi sprašujem zakaj imamo toliko uslužbencev v javni upravi, ki očitno nič/bolj malo delajo

      sarkazem press

    • dob

      Saj se. Nekega reveža, lastnika bifeja, so drakonsko kaznovali, ker mu je na ceniku manjkalo nekaj strešic na šumnikih.

  • Anton

    če se bo tak trend nadaljeval po zaslugi bedaste vlade, bomo po nekaj letih priča naslovniku

    govorim slovensko —> govorim ne slovensko

    sarkazem press

  • PIA PlA

    @donmurgleone:disqus
    Pred II. svetovno vojno so se cinični kritiki družbenega sistema povezali v boju proti takratni družbi za spremembo ideologije. Na oblasti so želeli imeti sistem, ki bi popolnoma spremenil takratno družbo. In ne samo to; hoteli so, da vplivni in uspešni ljudje tistega časa plačajo, ker so si drznili biti uspešni in zadovoljni, medtem ko oni niso nikoli.

    Cinizem je obramba pred bolečino, bolečina pa je pravzaprav edini kažipot do človečnosti. Ko se rešiš bolečine s cinično pozo, ti preostane samo cinizem in nič več človečnosti.

    Zato so oporečniki tistega časa uporabili vso svojo podlo moralo in uporabljali najbolj nizkotne metode, da iztrebijo vse, ki niso bili njihovi pristaši. Da jih ne bi ovirali pri graditvi nove ideologije, so po vojni pobili še tiste, ki so se jim zdeli sumljivi, ali pa so se jim iz neznanega razloga zamerili.

    In ker cinik ni nikoli zadovoljen, so se odločili, da si obstoječa družba ne zasluži, kar si je z muko zgradila iz povojnih ruševin; zato so začeli krasti in si prisvajati državo, ki so jo sami osnovali.

    Njihovi potomci delajo enako; vendar so njihovi apetiti še večji. Zdaj hočejo iztrebiti ves slovenski narod. Najprej so nam pripeljali južne “brate”; še veliko več kot jih je tu ostalo po II. svetovni vojni. In ker je bilo to premalo, da bi se Slovenci potujčili, so nam skušali vsiliti muslimane. Ker tudi to ni pomagalo, zdaj hočejo, da naši izobraženci pozabijo na materni jezik tako, da v svojem jeziku ne bodo več smeli študirati na svoji slovenski zemlji.

    Se je Slovencem popolnoma omračil um? Bodo pa ja skupili skupaj in zavrnili tak zakon?

    Živé naj vsi naródi,
    ki hrepené dočakat dan,
    da, koder sonce hodi,
    prepir iz svéta bo pregnan,
    ko rojak
    prost bo vsak,
    ne vrag, le sosed bo mejak!

    Ubogi Prešeren si ni nikoli mogel predstavljati, da bodo najhujši sovražniki svojemu narodu prav cinični Slovenci sami.

    “Narod, ki izbira za voditelje korumpirane lažnivce, lopove in izdajalce ni žrtev. On je sostorilec!” (George Orwell)

    • Kučko pod pručko

      Zelo dobro članke pišeš in v zavidanja vredni slovenščini, če pomislim, da si po profesiji naravoslovka. Matematičarka, le tako še naprej, saj tvoje komentarje zelo rad prebiram!!!

      • PIA PlA

        Hvala, kako pa veš, da sem matematčarka?

        Tudi tvoji prispevki so odlični. Če le utegnem preberem tebe, Indijanko, macona, in tistega smrkovca rubca, pa še nekatere.

        Naj dodam še nekaj o cinikih. Cinikov je več vrst. Preračunljivi ciniki so nenehno na preži in nikoli ne oklevajo, zabosti soseda v hrbet. Ti preračunljivi ciniki so pogosto kritizirani politiki in direktorji, ki želijo izgledati krepostni. Vendar sem oklevala, da jih vključim med cinike, ker ne verjamem, da si pravi ciniki. Oni so samo prostaški preračunljivci – vrsta ljudi, ki obračajo druge ljudi v cinike.

        Primeri: Josef Stalin, Gordon Gekko (“Pohlep je dober”), Bernie Madoff, George Soros, Hillary Clinton, Tito, Zoran Janković …

        • Kučko pod pručko

          Kako vem, da si matematik? PIA, nekoč sva že debatirala in sicer o HAARP-u. Se spomniš? Takrat si mi rekla, da ta program poznaš, pa sem te kot naravoslovec vprašal, če ti ga na kratko fizikalno razložim. Tvoj odgovor me je presenetil in takrat si mi povedala, da si naravoslovka, matematičarka. Ko sem kasneje bral tvoje prispevke, sem ugotovil, da nisi navadna matematičarka, ampak dekle oziroma ženska z veliko mero inteligence in razgledanosti. Vesel sem, da sem naletel na sorodno dušo in da se vsaj takole, preko Nove, poznava!!!

  • Tanja Bor

    Migranti, navdusevanje nad splavom, ukinjanje slovenscine je del istega programa.

  • radames

    Posebno dobro bi morali slovenski jezik poznati novinarji. Pa ga ne. Vedno bolj ga mrcvarijo, se nerodno izražajo pa še užaljeni so, če jih opozoriš na napako.

    • tohuvabohu

      Tu so nesporno glavni falotje športni časnikarji. Najbolj neverjetno pa je, kako se grde navade širijo med njimi s svetlobno hitrostjo.

  • tohuvabohu

    Andreja Žele z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi: “Raziskovalci bi absolutno morali skrbeti za to, da se njihove raziskave najprej ubesedijo v svojem (!?) lastnem jeziku”.
    Kovačeva kobila! Ponovno ugotavljam, da se mnogi še nekako naučijo slovničnih pravil, vendar jim nagaja logika. Naravoslovci z logiko nimamo takih težav, zato je naša slovenščina večinoma lepša od njihove.

  • kresnik

    Slovanska ljudstva (Vendi in Vindi) na področju vzhodne Nemčije, Bavarske in Avstrije so se ponemčila prav zaradi tega, ker so izgubila lasten jezik. Nemščina jim je bila vsiljena s pokristjanjevanjem, kasneje pa še s šolstvom. Vsekakor je to slabo za razvoj jezika in narodovo identiteto. Tega zakona ne smejo sprejet.

    • Get Smart

      Na omenjenem področju seveda ni bilo kakih slovanskih ljudstev, ker česa takega na tem svetu ni. Bili so in so še Slovenci, pripadniki slovenskega naroda. Nekateri so ohranili in ohranjajo celostno prvobitno identiteto, drugi pač ne. Vsiljevanje novoizumljene nemščine seveda ni nek projekt pokristjanjevanja, ampak je večni kaviar komunistični projekt, le da tedaj pod drugimi imeni — čeprav taista zločinska združba “smrtnih neprijatelja ljudi” dodobra pokriva in neredko kontrolira tudi rkc, znotraj katere poteka večni bolj med ljudmi in smrtni neprijatelji ljudi, kot se to dogaja izven nje.
      Jezik je pomemben del narodove identitete. Če hoče nekdo “Izbrisati slovenski narod z zgodovinske pozornice”, kot je cilj Kominterne, tu zanjo opravlja zločinska dela murglskosrbska Komunistična partija Jugoslavije, je izbris jezika eno od pomembnejših del — na tem prostoru se to dogaja vseskozi, tudi z omenjeno nemščino, pa italijanščino, pa madžarščino in zadnjih 150 let predvsem s srbščino, ki je sicer le do temeljev spakedran slovenski jezik, pomešan s turščino, ki je bil kot tak ustvarjen za volgarsko obrska plemena turških hlapcev (serbusov). V vseh teh letih so iz slovenskih slovarjev brisali slovenske pojme in noter turili vseh sort tujke, spakedranke, latinizme, srbizme itd. Za pokušino pomislite le na Himno: oskubili so Prešernovo ZDRAVICO na eno kitico, ki je zadovoljivo internacionalna, ter jo prekrstili v ZdravLJico. Take besede slovenski človek in slovenski jezik seveda ne poznata, so pa JUGOKOMUNISTIČNI avtorji sskj-ja v slednjega uturili namišljeno “pozdravLJico”.

      Pamet v glavo, ljudje!

  • Osti jarej

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!