Smo v Sloveniji še vedno varni, ali so že potrebni ukrepi?

Poslance skrbijo varnostne razmere (foto: STA).

Novela zakona o tujcih je obstala v vladnem postopku. Spremenjene migrantske razmere so sprožile razhajanja v koaliciji. Svet za nacionalno varnost bo razpravljal o oceni ogroženosti Slovenije in ukrepih.

Slovenski varnostni organi tudi po napadu v Berlinu še vedno zagotavljajo, da je ocena ogroženosti v Sloveniji nizka. Klub temu so v prazničnih dneh poostrili varnostne ukrepe, med drugim so na Bledu postavili celo betonske blokade ob promenadi.  Koalicija za prihodnje dni napoveduje intenzivne pogovore o varnostnih razmerah in noveli zakona o tujcih. Na slednjo je bilo podanih več pripomb pravne stroke in nevladnih organizacij.

Pristojni iščejo rešitve, ki bodo zagotavljale visoko stopnjo varnosti in bodo hkrati v ustavnih okvirih in v okvirih mednarodnega prava. Glede predloga so razhajanja tudi v SMC, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je že večkrat opozorila, da se z ukrepi mudi.

Razlogov za previdnost je dovolj,” je ob koncu minulega leta po seji komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povedal njen predsednik Branko Grims. Ob tem je dodal, da “ni nobenega razloga za kakšno paniko“.  Grims je opozoril, da je poziv džihadistične skupine Islamska država (IS), ki stoji za napadom v Berlinu, izrazito versko obarvan, saj so svoje borce pozvali, naj v Evropi napadejo predbožična srečanja, sejme in prireditve. V Berlinu se je zgodil en teroristični napad, medtem ko je policiji uspelo štiri preprečiti. To po mnenju Grimsa kaže na to, da je odziv na takšne pozive IS še kako močan. Vlada po Grimsovih navedbah zaenkrat vztraja pri nizki stopnji ogroženosti za Slovenijo. “Smo se pa vsi strinjali, da je dejstvo, da se je na poziv IS tokrat odzvalo kar pet posameznikov, ki delujejo kot speče celice, nekaj, kar je tudi za policiste in tajne službe izjemno hud varnostni izziv,” je dejal.

Branko Grims, ki je predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je opozoril, da je napade spečih celic veliko težje preprečiti kot pa izrazito hierarhično organizirane skupine, kjer ljudje nenehno med seboj komunicirajo in se to lažje izsledi. Takšni posamezniki, ki mirujejo in jih potem nek poziv pripelje do skrajnih terorističnih dejanj,  so stalen vir nevarnosti, ki je širši in ni omejen le na eno območje. Grims je  spomnil, da je IS pred letom dni med cilje poleg držav vzhodne Evrope uvrstil tudi Višegrajsko skupino, kar pomeni tudi Slovenijo.

Seje sveta za nacionalno varnost se bo, kot poroča STA, udeležil tudi predsednik Borut Pahor. Predsednik vlade Miro Cerar je poleg članov na sejo povabil tudi predsednika državnega zbora Milana Brgleza, predsednika državnega sveta Mitjo Bervarja in predstavnika največje opozicijske stranke v DZ, torej SDS. Cerar je sklic sveta napovedal na zadnjem srečanju koalicije pred božičnimi prazniki. Tedaj je odmeval teroristični napad s tovornjakom na božičnem sejmu v Berlinu, v katerem je umrlo 12 ljudi. V prvih urah novega leta pa je bilo v strelskem napadu v nočnem klubu v Istanbulu ubitih najmanj 39 ljudi, med njimi številni tujci.

Branka Jurhar