So muslimani tudi v Sloveniji dobili krila? Neuspešen poskus rušenja krščanskih praznikov

Foto: epa

V javnost je prišla informacija, da je Ustavno sodišče RS kot neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti drugega člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS. V njej je pripadnik islamske verske skupnosti navajal, da naj bi upošteval le krščanske verske praznike, pripadnike drugih verskih skupnosti pa diskriminiral in onemogočal pri uresničevanju pravice do veroizpovedi.

Za kaj gre? Pobudnik je med drugim navajal, da drugi člen zakona o praznikih diskriminira druge verske skupnosti in ateiste. Po njegovem prepričanju tudi ni v skladu z ustavnim načelom laičnosti države in enakopravnosti verskih skupnosti, z ustavnima načeloma splošne prepovedi diskriminacije in enakosti pred zakonom ter s človekovo pravico do izpovedovanja vere, kar vse je zapisano v ustavi. Država se je po prepričanju pobudnika ustavne presoje z upoštevanjem verskih praznikov krščanske verske skupnosti z njo poistovetila, saj v času teh prostih dni država ne posluje in torej ravna enako kot v primeru praznikov. To naj bi po njegovi oceni pomenilo, da država ni več ločena od verskih skupnosti.

So muslimani res diskriminirani?
Po mnenju pobudnika naj bi zakonodajalec z ugodnejšo obravnavo krščanske verske skupnosti z izpodbijano ureditvijo prekršil splošno prepoved diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave RS, kar naj bi imelo za posledico tudi nespoštovanje načela enakopravnosti verskih skupnosti. Pobudnik je še navajal, da naj bi zakonodajno gradivo kazalo, da je zakonodajalec imel namen krščanski verski skupnosti zagotoviti boljši položaj glede izpovedovanja vere, čeprav naj bi bilo razlikovanje na podlagi verskega prepričanja prepovedano.

Poleg tega je pobudnik še navajal, da izpodbijani člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS pripadnike drugih verskih skupnosti sili, da za praznovanje svojih verskih praznikov izkoristijo letni dopust. Zato naj bi bili v povezavi s praznovanjem svojih verskih praznikov povsem odvisni od volje delodajalca.

Ustavni sodniki se ne strinjajo s pobudnikom
A kot so v ustavni odločbi, sprejeti soglasno, ugotavljali ustavni sodniki, zakon o praznikih in dela prostih dnevih odraža razlikovanje med prazniki in dela prostimi dnevi, ki niso prazniki. Datumi izbranih dela prostih dni, ki niso prazniki, izražajo tradicionalno sprejete vrednote, zgodovinsko povezane z življenjem na območju zdajšnje države. Namenjeni so praznovanju posameznikov, država pa je iz teh praznovanj izključena. Obeležuje le praznike, ne glede na to, ali so dela prosti dnevi, ugotavlja ustavno sodišče.

Izbira datumov dela prostih dni, ki niso tudi prazniki, je stvar proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju zdajšnje države in so povezani z izročilom evropskega prostora, navajajo ustavni sodniki. Narodna samobitnost je v skladu s preambulo k ustavi eno od izhodišč vzpostavitve temeljnih družbenih pravil sožitja. Izpodbijana ureditev ureja položaj, ki ni primerljiv z nobenim drugim položajem.

Foto: iStock

Glede na to se ne dotika niti polja varovanja človekovih pravic iz prvega odstavka 14. člena ustave niti splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave, ustavno sodišče izpostavlja v odločbi. Ob tem kot neutemeljene označuje navedbe pobudnika o diskriminaciji in neenakem obravnavanju verskih skupnosti in njihovih pripadnikov ter posledičnem neskladju izpodbijane ureditve s prvim in drugim odstavkom 14. člena ustave.

Izpodbijana ureditev je dela proste dneve ločila od praznikov in jih namenila posameznikom, da jih užijejo kot želijo. Pri tem je država izključena. Zato je neutemeljen tudi očitek, da izpodbijana ureditev ni v skladu s 7. členom ustave, navajajo ustavni sodniki.

Je v ozadju tudi skrajna levica?
In kaj reči ob tovrstnih poskusih pravniškega sesuvanja verskih praznikov, ki so dela prosti dnevi? Morda to, da so muslimani v Sloveniji dobili krila? Znano je, da je poglavar islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus novembra 2015 v tv-oddaji Odmevi v svojem nastopu nekoliko »nerodno« povedal, da bodo Slovenci čez 20 let večina v muslimanski skupnosti.

Vendar pa omenjena pobuda, s katero je pripadnik islamske skupnosti prek ustavnega sodišča »naskakoval« krščanske verske praznike, precej zaudarja po sodelovanju trdega jedra tranzicijske levice ter morda tudi precej obrobne verske skupnosti Univerzalno življenje, ki svojo javno identiteto gradi na fanatičnem zaganjanju v Katoliško cerkev s pomočjo različnih bizarnih pobud, od prepovedi krsta otrok do popolne izločitve Cerkve iz javnosti.

V Sloveniji le trije dela prosti dnevi z versko vsebino
In kateri so v Sloveniji prazniki oz. dela prosti dnevi? Kot je znano, je Cerarjeva vlada med dela proste dneve vrnila drugi januar, prvi januar je kot novo leto že tako ali tako dela prost dan, med državnimi prazniki pa so dela prosti dnevi slovenski kulturni praznik (8. februar), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), dan spomina na umrle (1. november) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december). Od izrazito verskih praznikov so dela prosti dnevi velikonočni ponedeljek (velika noč tako ali tako pride na nedeljo, ki je dela prost dan, razen za dežurne službe), božič ter Marijino vnebovzetje. Obstaja pa še dan reformacije (31. oktober), za katerega ni povsem jasno, ali je verski ali kulturni praznik, saj je po vsebini zelo blizu slovenskemu kulturnemu prazniku, vlada pa je na seznam praznikov dodala tudi dan Primoža Trubarja (8. junija), ki sicer ni dela prost dan. Govori pa se, da je dan reformacije postal dela prost dan kot nekakšna protiutež Marijinemu vnebovzetju 15. avgusta, torej prazniku, ki je »tipično katoliški«. Dan reformacije po Evropi sicer ni dela prost dan, razen v dveh nemških zveznih deželah.

Zanimivo pa je tudi, da je že slovenska komunistična oblast konec osemdesetih let v duhu »sestopa z oblasti« in ustvarjanja konflikta z beograjskimi centralisti začela neformalno uvajati božič kot dela prost dan, ob tem je takratni predsednik Republiške konference SZDL Jože Smole kot prvi politik javno voščil božič in si s tem nabral tudi nekaj simpatij. Velikonočni ponedeljek je bil kot dela prost dan uveden šele po osamosvojitvi Slovenije, prav tako Marijino vnebovzetje.

V sosednji Avstriji je dela prost dan tudi praznik Gospodovega razglašenja oz. Trije kralji (6. januar), binkoštni ponedeljek, praznik Svetega Rešnjega telesa (oba praznika sta premakljiva glede na veliko noč), praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. december) ter Štefanovo (26. decembra, takrat je pri nas državni praznik). Podobno je tudi na Hrvaškem in Italiji, na Madžarskem pa edino praznika Treh kraljev in Marijinega vnebovzetja nista dela prosta dneva.

Primerjava Slovenije s sosednjimi državami glede krščanskih praznikov, ki so dela prosti dnevi, torej kaže na to, da ima Slovenija dejansko zelo malo verskih praznikov, ki bi bili dela prosti dnevi. Dejansko so to samo božič, velikonočni ponedeljek in Marijino vnebovzetje, če ne štejemo dneva reformacije in dneva spomina na umrle, ki je po verskem pojmovanju praznik vseh svetnikov (Vsi sveti). Zato je pobuda o ustavni presoji statusa verskih praznikov še toliko bolj bizarna.

Sporni Očenaš Melanie Trump
In za na konec še ponovimo, da je prva dama ZDA Melania Trump razburila levičarske aktiviste, ker je na Floridi svoj nagovor začela z molitvijo Očenaš. Pri nas je nekaj takšnega nepredstavljivo. Spomnimo se samo, kako je prejšnji predsednik državnega zbora Janko Veber (SD) dejansko prepovedal izvedbo skladbe »Očenaš hlapca Jerneja« na proslavi v državnem zboru ob dnevu državnosti. Toliko je torej pri nas vredna verska svoboda …

Gašper Blažič