Vlada Mira Cerarja se je na petkovi seji seznanila z novo javnofinančno luknjo, ki je nastala v zdravstvu in je po nekaterih ocenah velika za kar 200 milijonov evrov. V oči bode dejstvo, da so na takšen scenarij v opoziciji opozarjali že dlje časa (že lani poleti so ta problem na glas izpostavljali v stranki SDS), ponovno pa tudi januarja letos, ko je bilo jasno, da težko pričakovana zdravstvena reforma ministrice Milojke Kolar Celarc niti po naključju ne pije vode, predlog zakona je bil namreč slabo pripravljen in nedorečen. Požareport pa poroča, da je na seji vlade prišlo do glasnega prepira dveh ministric iz vrst SMC, finančne ministrice Mateje Vraničar Erman in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Ermanova naj bi ponorela, ker naj bi luknjo seveda znova pokrili davkoplačevalci. Gre za dodaten denar za pokritje izgub bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov, ki naj bi ga zagotovilo finančno ministrstvo. Poklicali smo poslanko SDS, Jelko Godec, ki vodi preiskovalno komisijo, ki preiskuje nakup in prodajo žilnih opornic – potrdila nam je, da bi bilo samo s pametnejšimi nakupi mogoče luknjo brez težav zakrpati v enem letu, a ker na vodilnih položajih v bolnišnicah sedijo strokovno neusposobljeni in nestrokovni kadri, ki jih je tja nastavila Cerarjeva stranka, se boji, da to ne bo mogoče do naslednjih državnozborskih volitev.
Kot poroča Bojan Požar na svojem blogu o političnem zakulisju Slovenije, naj bi na koncu omenjenega prepira sicer zmagala Milojka Kolar Celarc, ker jo je podprl predsednik vlade in stranke SMC, Miro Cerar. Vlada naj bi tako znova z denarjem davkoplačevalcev dodatno krpala zdravstveno finančno luknjo, ki so jo povzročila tista vodstva zdravstvenih zavodov, ki jih je imenovala ravno Cerarjeva vlada. V minulih treh letih so namreč Cerarjevi v kadrovskem cunamiju zamenjali oz. postavili več deset novih članov svetov in direktorjev slovenskih bolnišnic, česar doslej ni naredila še nobena druga vlada. Težava je v tem, ker strokovno neusposobljeni kadri vodijo tudi največje in najpomembnejše zavode, kjer so nastali največji dolgovi, torej UKC Ljubljana, UKC Maribor in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Požareport sicer piše, da finančna ministrica Mateja Vraničar Erman tako ali tako nima nobene prave politične moči, zato jo je Cerar hitro utišal in na seji vlade vsilil novi uradni sklep o finančni pomoči ministrstvu Milojke Kolar Celarc. V zapisniku seje, ki ga je na svojem blogu objavil Bojan Požar, namreč jasno piše, da se je vlada seznanila z analizo vzrokov primanjkljajev javnih zdravstvenih zavodov in bo do 31. avgusta letos sprejela načrt ukrepov za zagotovitev finančne in poslovne stabilnosti javnih zavodov v zdravstvu, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, in za poplačilo neporavnanih zapadlih obveznosti. Z drugimi besedami, gre za sklep, da bodo Cerarjevi še naredili načrt, kako bodo nastajajočo bančno luknjo krpali z davkoplačevalskim denarjem. Vzeli si bodo čas, ki ga nimajo.
Če bi zmanjšali izdatke, bi bančno luknjo lahko zakrpali že v letu dni
Poklicali smo poslanko SDS, Jelko Godec, ki vodi preiskovalno komisijo o spornih dobavah žilnih opornic, za katero ni nobeno presenečenje, da je prišlo do spora med dvema ministricama, sploh če Milojka Kolar Celarc zahteva kar 200 milijonov evrov. “Kje neki pa jih bomo dobili? Jasno je, da bodo slejkoprej morali to luknjo pokriti davkoplačevalci. Kriva pa je ministrica, saj v njenem času niso bile sprejete nobene reforme, ki bi pripomogle k zmanjšanju izgub v zdravstvu. Nakazovale so se že v letu 2014, na kar smo ves ta čas opozarjali, a ministrica ni storila ničesar v tej smeri, da bi zmanjšala izdatke v zdravstvu,” nam je po telefonu povedala ogorčena sogovornica.
Poslanska SDS sicer opozarja, da že zdaj državljani s svojim denarjem pokrivajo bančne luknje, torej vladne grehe iz preteklosti. “Vsak državljan plačuje zdravstvo in zdaj bo plačeval še na račun izgub bolnišnic, ki so preplačevale material. Če gledamo samo na primeru žilnih opornic, lahko rečemo, da še vedno preplačujemo material, česar niso rešili, pa tudi javna naročila tega ne rešujejo. Niti v nabavnih službah niti direktorji se s tem praktično ne ukvarjajo,” je opozorila Jelka Godec. Po njenih besedah slovenske bolnišnice še vedno do trikrat ali štirikrat preplačajo cene zdravstvene opreme. Žilne opornice so samo en segment, gre pa za približno 20 tisočih različnih materialov, ki jih slovenske bolnišnice nabavljajo. “Nihče ne reagira, da bi se nabavnikom postavilo najvišjo ceno, za katero bi določen material lahko kupili. Prakse kažejo, da bi podjetja zelo hitro znižala svojo ceno, da bi ohranila zaslužek, tudi do 60 odstotkov!”
Cene zdravstvene opreme v Sloveniji ne bi smele biti višje za več kot 15 odstotkov od evropskega povprečja
Naj spomnimo. Milojka Kolar Celarc je želela v zdravstvu denar privarčevati na način, da je uvedla skupna javna naročila za več materialov hkrati (npr. plenice, rokavice, zdravila, igle), vendar takšna skupna naročila še do danes niso zaključena. Po besedah Godčeve tudi ni uspeh, če ministrici uspe ceno znižati za nekaj deset evrov, saj so cene v primerjavi z evropskimi trgi še vedno neprimerno višje. Ker je Slovenija zaradi svoje majhnosti specifičen trg, so višje cene delno razumljive, a ne za več kot 15 odstotkov.
Krivo je tudi agresivno Cerarjevo kadrovanje nekompetentnih ljudi na odgovorne položaje
Velik krivec za bančne luknje pa je tudi Cerarjevo agresivno kadrovanje, s katerim je vlada pri vodenju in organizaciji bolnišnic povzročila zmedo in nefunkcionalnost. Godčeva sicer pravi, da bi v vsaki drugi pravni državi odgovorni za svoje ravnanje že zdavnaj odgovarjali, “niti teh ljudi na tako pomembnih položajih ne bi bilo, ker tja ne spadajo. Že za pretekla dejanja bi morale določene osebe iz vodstvenega kadra v bolnišnicah odgovarjati, pa niso”.
Ministrico sicer septembra čaka interpelacija (že druga doslej), ki jo je proti njej vložila stranka SDS, Jelka Godec pa nam je tudi potrdila, da bodo Kolar Celarčevo tudi javno pozvali k odstopu. “Mislim, da bi morala nemudoma odstopiti, na to luknjo smo namreč opozarjali že lani konec leta, pravzaprav že sredi leta 2016, pa tudi na začetku leta 2017. Odgovarjal pa za njene grehe ne bo nihče, čeprav mislim, da “payback time” pride na volitvah. Ampak to ni tisto, kar mi želimo.” Cerarjevi imajo torej na grbi že toliko grehov, da so bržkone zapravili vse zaupanje svojih volivcev. Godčeva sicer še meni, da bi morala vlada takoj v seznanitev javnosti z ukrepi za novo proračunsko luknjo, ne šele po počitnicah. Do takrat bo namreč nastala še večja škoda.
Tomaž Gantar: Ministrica bi morala odstopiti, naredila ni popolnoma ničesar
Poklicali smo tudi nekdanjega zdravstvenega ministra v času druge Janševe vlade, Tomaža Gantarja, sicer iz kvote stranke DeSUS, ki je ves čas velik kritik svoje naslednice, večkrat jo je tudi že javno pozval k odstopu. “Sicer nisem natančno seznanjen z višino proračunske luknje, a lahko zagotovo potrdil, da bo treba priskrbeti sveženj denarja v višini preko 100 milijonov evrov. Bolnišnice so v velikih težavah in brez tega ne bo šlo, po drugi strani pa smo na to opozarjali še dovolj dolgo, zato zame to ni presenetljivo, temveč povsem pričakovano,” pa je novo proračunsko luknjo komentiral Gantar.
Poslanca upokojenske stranke najbolj skrbi, ker je slovenska vlada izgubila ogromno časa na tem neurejenem področju, čeprav se v zdravstveno blagajno letno nateče preko 300 milijonov evrov. “Žal je tako, da bi se to luknjo dalo preprečiti, če bi sproti sprejemali primerne ukrepe, a se niso. Če želimo javni zdravstveni sistem vsaj približno rešiti in preprečiti nadaljnje podaljševanje čakalnih dob, potem so reforme nujne, a trenutno ni nobenih drugih reformnih ukrepov v smislu organizacije. Ministrica se je lotevala drugih prioritet, mi pa na mizo nismo dobili nobenih predlogov, ki bi pomenili drugačno vodenje in organizacijo javnih zdravstvenih zavodov,” je razložil Gantar.
Sicer pa je Gantar mnenja, da je treba zakon postaviti na nove osnove, dobre reforme pa bi prave rezultate tako ali tako dale šele čez dve leti. A tega časa SMC seveda nima, kar smo na Novi24TV že večkrat poročali. Prihodnje poletje so namreč državnozborske volitve, na katerih pa Cerarjevi že dolgo časa nimajo nobenih možnosti za uspeh. Presenečenje bi bilo že, če bi s svojim nesposobnim kadrom sploh še kdaj prestopili parlamentarni prag.
L. S.