Spomin na krute povojne poboje v Kucji dolini

Brezarjevo brezno

Spominska slovesnost na kruto pobite civiliste in častnike je ponovno prebudila spomin zavednih Slovencev na totalitarne zločine. Zbrani so obudili spomin na grozote, ki so se zgodile v Kucji dolini v Brezarjevem breznu.

V govoru na slovesnosti je članica četrtnega odbora Šiška Mojca Škrinjar dejala, da je potrebno ozavestiti dogajanje po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Torej, da ne govorimo le o kosteh, temveč o ljudeh, ki so jih pogrešale družine, ker so bili kruto umorjeni.

“Na Podutiku je bila ena prvih množičnih likvidacij ljudi, ki so ostali po bolnišnicah v Ljubljani, nemških ujetnikov, veliko hrvaških domobrancev, bili so moški, ženske, veliko civilistov. Identificirali jih nismo. Od vsega, kar se je v prvih povojnih dneh dogajalo, pa me je od partijske linije dokončno odvrnilo neposredno soočenje s pobitimi v Brezarjevem breznu,” je zapisal Albert Svetina v svojem delu Od osvobodilnega boja do banditizma.

Spomin na krute povojne poboje v Kucni dolini 1“Ljudi je potrebno ozavestiti, da se je dogajalo nekaj, kar je izven vseh človeških sodil, meril, prava in človečnosti,” je dejala Mojca Škrinjar. Potrebno je torej začeti govorit o krutih povojnih pokolih, ki so samo na območju Kucje doline terjali kar 1000 žrtev, ki niso bile deležne niti spodobnega pokopa.

Spomin na pokol še zmeraj straši ljudi – bi moral začet strašiti tudi politike?
Priča krutega pokola pa je opisala stanje z naslednjimi besedami: “V vsem medvojnem obdobju nisem doživel takih stvari. Ljudje so bili zvezani z žico in so imeli razbite glave. Vse to je bilo očitno ob eksplozijah bomb, ki so jih po streljanju metali v brezno. Ves mesec nisem mogel jesti. Samo pil sem. Od takrat nisem več gledal na fašiste in nefašiste, ampak samo na človeka.”

Spomin na krute povojne poboje v Kucni dolini 1

“Namen je, da se v nas zopet zbudi človečnost. Mislim, da smo toliko časa živeli s kamnitimi srci. Čas je, da se odprejo in čas je da začnemo o tem govoriti in živeti tako, kot naj bi krščanski ljudje živeli,” je dodala Mojca Škrinjar, ki verjame, da se moramo soočiti z dejanji po vojni.

Zgodovina bo prisilila ljudi spregovoriti
Ljudje, ki so bili priča tem dejanjem, so za vedno spremenili svoj pogled na življenje. Vsi vojni ujetniki, ki so sodelovali pri prekopavanju morišč, so bili živalsko pobiti. Misel na tedanje dogodke še zmeraj živi v ljudeh. Žalosti jih dejstvo, da tako očitnih zločinov storilci še zmeraj niso priznali.

K. Ž.