Svetlana Slapšak, ki povsod vidi nacifašiste in paranaciste, javno poziva k ukinitvi Nova24TV: Preberite, kako zavaja in laže v trobilu stranke SD Večeru!

Datum:

Če parafraziramo Svetlano Slapšak, “vsakič, ko Svetlana Slapšak, ena od najbolj žalostnih likov režimskih medijev in slavilka vsega v komunizmu, izstreli tako neumnost, postane še bolj jasno, da je že skrajni čas, da Republika Slovenija ukine to največjo medijsko sramoto v državi”.

Bralci se najbrž sprašujejo, kaj je tako zmotilo Slapšakovo, da je v svojem najnovejšem napadu na Nova24TV, ki ga je objavil Večer, zahtevala ukinitev oddajanja naše televizije. Njen srd je zbudil naš kolumnist Mitja Iršič, ki je v kolumni iz 29. januarja z naslovom “Kruhoborci in korupcija” zapisal: “Medtem ko pretežno levi mediji, kot so Washington Post, New York Times in Huffington Post, pišejo članke o tem, kako ameriške elite vladajo preko oligarhije bogatih politikov, ki pišejo zakone za ‘svoje’, se je pred kratkim razvnela zanimiva debata, ko je možnost kandidature za predsednika ZDA (na demokratski strani) objavil Michael Bloomberg, bivši republikanec, 11. najbogatejši Zemljan in velik filantrop. Trenutno Bloomberg že tretji mandat zapored županuje v New Yorku.”

V zadnjem stavku zgornjega citata je prišlo do napake. Ko smo jo odkrili, smo jo takoj popravili. Namesto “Trenutno Bloomberg že tretji mandat zapored županuje v New Yorku” zdaj piše “Bloomberg je bil tri mandate zapored župan New Yorka”.

Slapšakova iz muhe naredila slona
Iršičeva kolumna obsega 2.260 besed, to je polovica avtorske pole. To je pomembno poudariti. Pričakovati je, da se bo avtor kolumne kdaj zmotil. Vsi smo samo ljudje. Ko napako odkrijemo, jo po najboljših močeh popravimo. Sploh, ko je jasno, da gre za očiten besedni spodrsljaj. Če bi se Slapšakova malo potrudila, namesto da v svoji ideološki zaslepljenosti napada “imperialne medije”, bi hitro uvidela, da ni šlo za nikakršno namerno zavajanje, temveč za napako. Presenečenje, tudi Iršič je samo človek. Zmotil se je.

Namesto tega je Slapšakova zapisala: “Ob tem je kar neprijetno spomniti, da je trenutni župan New Yorka demokrat Bill de Blasio. To je njegov drugi županski mandat, nastopil ga je leta 2017, medtem ko je prvič župan New Yorka postal že leta 2013 … Iršič Bloomberga omeni nekajkrat, torej ne gre za lapsus.”

In edini lapsus v povezavi z Bloombergom je zgoraj omenjeni. Opazili boste, da Slapšakova drugih omemb Bloomberga v Iršičevi kolumni ni izpostavljala. Lahko ugibamo, da zaradi tega, ker niso podpirale njenega napada na našega kolumnista in naš medij.

Jo daje starost ali zgolj jugo-komunistična indoktrinacija?
Vprašamo se lahko, kaj tako zelo moti Slapšakovo pri “imperialnih medijih”, kakor nas tako rada imenuje? “Res ne vem, v katerem uredništvu, od gimnazijskega do profesionalnega, bi tak amaterski ignorant obdržal položaj še en dan. Toda ta primer bebavosti je samo logična skrajna posledica osnovnega recepta, na katerem se je produkcija laži s tujim denarjem vlekla več kot tri leta.”

Bil bi že skrajni čas, da se Slapšakova odloči. Ali smo imperij ali nismo? To bipolarno obračanje, kjer nas v enem dihu označuje za medijski imperij in v naslednjem za amatersko produkcijo, osvetljuje zgolj, kako njen lasten argument ni konsistenten. A kaj hočemo, v njeni starosti je pričakovati take nedoslednosti. Kar ni uspelo komunistični indoktrinaciji, je uspelo demenci.

Spomnimo, v preteklosti smo že poročali o virih iz Beograda, ki trdijo, da Slapšakova z beograjske univerze ni odšla zaradi razlik v političnih prepričanj, temveč so jo po trditvah ene od tedanjih prič dogajanja, ki je resnico razkrila na spletnem portalu B92, odpustili. “Ona je v Beogradu na Inštitutu za književnost in umetnost v 80-ih izgubila službo”, do tega pa je prišlo, ker je zaprosila za finančna sredstva za študijsko izmenjavo v tujini, na katero pa, kot se je kasneje izkazalo, ni nikoli odšla. “Denar je zadržala in zapravila in se zlagala, da je odšla v tujino.” Dogajanje je na socialnih omrežjih takrat komentiral tudi Iršič, Slapšakova pa mu očitno opazke o naftalinu še ni odpustila.

Kako Slapšakova zavaja
Njenih oznak našega medija ni potrebno dodatno komentirati, a ji lahko zato vsaj demonstriramo, kaj pomeni dejansko zavajati in lagati. namreč, ravno to počenja Slapšakova v tej isti kolumni, ko pravi: “Kar se tiče pravnikov, ki so z vsemi silami dokazovali, da sovražnega govora ni mogoče identificirati in da pravzaprav ne obstaja, zadostuje razsodba evropskega sodišča proti hrvaškemu nogometašu, ki je z vzklikom ‘Za dom spremni!’ zlorabljal svobodo govora: v obrazložitvi sodišča sovražni govor ni bil niti omenjen, šlo je za nekaj še bolj neulovljivega – trajnost zgodovinske ocene o zmagi v drugi svetovni vojni. Tudi tu je s tem postavljena pika na i.”

Nekdanji hrvaški nogometni reprezentant Josip Šimunić (Vir: Twitter)

Razsodba evropskega sodišča proti hrvaškemu nogometašu Josipu Šimuniću, “ki je z vzklikom ‘Za dom spremni!’ zlorabljal svobodo govora”, ne obstaja. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo tožbo hrvaškega nogometaša z obrazložitvijo, ker da ni v njihovi pristojnosti izvajati analizo, na kakšen način hrvaška sodišča izvajajo hrvaške zakone, niti analizirati sodno prakso v državi, ob tem pa je dodalo, da Šimunić ni izkoristil vseh pravnih možnosti na Hrvaškem, da bi ESČP lahko vzelo primer v obravnavo.

Vse drugo o trajnosti zgodovinske ocene o zmagi v drugi svetovni vojni je figment domišljije Slapšakove, ki ga sodišče v svoji obrazložitvi, zakaj zavrača Šimunićevo tožbo, nikjer ne omenja. Evropsko sodišče ni ničesar razsodilo, zgolj podalo je obrazložitev, zakaj tožba ni primerna za ESČP.

Ko ženska povsod vidi nacifašiste in paranaciste
“Svoboda izražanja se konča tam, kjer se začne sovražni govor, preprosto zato, ker sovražni govor uničuje svobodo govora,” pravi Slapšakova. Če bi bilo res tako, potem bi morali ukiniti kar Slapšakovo in medij, ki jo objavlja, saj če je definicija, kaj predstavlja sovražni govor, prepuščena arbitrarni odločitvi domnevne žrtve, potem se na medijskemu imperiju počutimo ogroženi.

Foto: iStock

Slapšakova in ljudje njene sorte so največja nevarnost za svobodo govora, ne pa nek izmišljeni termin “sovražni govor”. Kaj je kaznivo v Sloveniji, je že dovolj jasno in precizno definirano. Žaljivi govor se preganja, pozivi k nasilju se preganjajo. Sovražni govor pa ne obstaja drugje kot v levoliberalni sferi. Edina funkcija rabe sovražnega govora je svoje nasprotnike prisiliti v cenzuro.

Toliko o nevarnosti za svobodo govora s strani sovražnega govora. A tega se Slapšakova očitno ne zaveda. Ona blodi o “nacifašistih”, “paranacistih” in “strašni goebbelsovski propagandi”, ki jo vidi v zadnjih treh letih delovanja Nova24TV.

A. B.

Sorodno

Zadnji prispevki

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...