Poleti se bodo dogajali usodni trenutki za Evropsko unijo. Junija bo referendum o izstopu Velike Britanije iz EU, julija se bo nadaljevalo finančno reševanje Grčije, pomembne odločitve bo sprejemala tudi zveza Nato. Prav poleti pa v Slovenijo na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja prihaja ruski predsednik Vladimir Putin, ki si želi konca EU in njenih sankcij. Slovenija bo zaradi tega obiska v EU in Natu v težkem položaju.
Putinov obisk Slovenije, ki se je odzval na povabilo Pahorja, ima lahko za našo državo hude posledice. Čeprav je slovenski predsednik Borut Pahor prepričan, da bo obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina izboljšal odnose med državama, ima lahko Putinov obisk katastrofalne posledice za celotno Evropsko unijo, še zlasti pa za Slovenijo. Putin bo namreč rusko kapelico obiskal 31. julija letos, prav na dan, ko se iztečejo tudi sankcije EU proti Rusiji, njihovo podaljšanje pa še ni potrjeno. Zaradi napačnih potez politike ogrožamo vitalne interese države. Kot opozarjajo številni, je Pahor skupaj z vlado stopil na eksplozivno mino, ki bo eno od ruskih orožij za vnašanje razdora v EU.
Zaradi ruske kapelice izgubili arbitražo
Že lanskoletni obisk predsednika ruske vlade Dimitrija Medvedjeva je imel za Slovenijo škodljive posledice, saj po razkritju prisluškovalne afere med arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na arbitražnem sodišču v Haagu Simono Drenik, Slovenija ni dobila novega arbitra Ronnyja Abrahama. Abraham je po mnenju poznavalcev z mesta arbitra odstopil zaradi številnih razlogov, ki so povezani z obiskom Medvedjeva pri ruski kapelici ter kritiziranja evropske politike na takratni proslavi, kjer je imel tudi nekdanji predsednik Milan Kučan govor z izrazito prorusko vsebino. Tam je bil tudi celoten slovenski državni vrh, s predsednikom vlade Mirom Cerarjem na čelu, ki pa na kritike, ki so letele na EU, ni reagiral.
Bo ruska kapelica ponovna eksplozivna mina?
Naslednji tedni bodo glede vprašanj o evropskih sankcijah proti Rusiji ključni, po mnenju mnogih pa se bodo zadeve še bolj zaostrile, saj med državami članicami EU vlada precejšnja neenotnost. Nekatere države, kot so Nemčija, Poljska in baltske države, še naprej vztrajajo, da mora Rusija implementirati dogovor iz Minska o premirju v vzhodni Ukrajini, medtem ko sta Madžarska in Italija za bolj fleksibilen pristop. Končna odločitev glede sankcij bo verjetno podana na Evropskem svetu 28. junija.
V zvezi Nato, ki bo imela srečanje 8. in 9. julija v poljski prestolnici Varšavi, bodo med drugim odločali tudi o krepitvi vzhodnega krila. To krepitev obravnava Rusija kot dejanje, usmerjeno zoper njo. Vsekakor Slovenija zaradi svojega skromnega obrambnega proračuna, politične zmede v vrhu slovenske vladne politike, ki ne ve, kam bi se usmerila pri iskanju zaveznikov, ter slabih razmer v Slovenski vojski pri tej krepitvi in v Natu nasploh ne bo igrala pomembne vloge.
Kot ugotavljajo v zahodnih diplomatskih krogih, izvaja Rusija vseskozi aktivno politiko destabilizacije EU in za svojo destruktivno vlogo lahko izkoristi tudi Slovenijo. Naša država bo na junijskem vrhu Evropskega sveta in julijskem vrhu Nata v izjemno težkem položaju, ki ga bo prireditev pri ruski kapelici še dodatno otežila. Moskovske oblasti izjemno dobro vedo, kako malo je potrebno, da se aktualne nosilce oblasti v Sloveniji enostavno izsiljuje.
Slovenija bo plačala račun za sodelovanje z Rusi
Razprave o sankcijah proti Rusiji in krepitvi vzhodnega krila Nata bodo zahtevne, še zlasti ker čakajo EU v tem času težke preizkušnje. 23. junija se lahko Britanci na referendumu odločijo za izstop iz EU (tako imenovani brexit), poleti pa se utegne spet zaplesti finančni položaj Grčije. Visok ruski državniški obisk pri ruski kapelici na Vršiču 31. julija, ki ga bo Zahod obravnaval kot simbol Putinovega protizahodnega triumfalizma, bo Slovenijo v odnosu do zahodnih zaveznikov postavil v zelo kočljiv položaj. Vsekakor nam bo Zahod ob pravem času izstavil primeren račun.
M. P.