Tako je sin jugo-oficirja Dragan Matić prezrl poziv o cenzuri dokumentarca, ki govori o JLA

Dragan Matić (foto: STA)

V poslanski skupini SDS so 11. novembra na predsednika Odbora za kulturo naslovili zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko cenzure na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija glede dokumentarca Dosje JLA Valentina Areha. Predsednik odbora poslanec SMC Dragan Matić se v zvezi z omenjeno sejo v poslovniškem roku ni z ničemer odzval. Ravnanje poslanca Matića je še toliko bolj jasno, saj je znano, da je v Slovenijo prišel kot sin ‘jugooficirja.’ 

V poslanski skupini SDS menijo, da te seje očitno ne želi in ne namerava sklicati, so v zvezi z omenjeno problematiko v parlamentarno proceduro vložili priporočilo, ki naj ga poslanke in poslanci obravnavajo na seji državnega zbora. Predlagatelji priporočila izpostavljajo, da je bil 25. oktobra 2016 na sporedu 1. programa Televizije Slovenija predvajan prenos proslave ob Dnevu suverenosti, nato pa je sledila objava dokumentarnega filma Dosje: JLA – Jugoslovanska ljudska armada, ki je prikazoval razvoj in propad Jugoslovanske ljudske armade.

JLA je bila ustanovljena marca 1945 in se je sprva imenovala Jugoslovanska armada. Njena vloga ni bila samo obrambna proti zunanjemu sovražniku, temveč tudi vzpostavitev in kasneje vzdrževanje komunistične diktature in obramba proti notranjemu sovražniku. To se je pokazalo v procesih ob razpadu Jugoslavije in v republiških osamosvojitvenih vojnah, kjer je bila JLA zadnjič angažirana. V zgodovini bo zapisana kot ena izmed tistih totalitarističnih armad, ki so ob nastanku leta 1945 izvajale množične poboje civilistov in vojnih ujetnikov ter je takšen način delovanja ohranila vse do svojega razpada. Dokumentarni film je temeljil na številnih arhivskih posnetkih in zapisih, ki prikazujejo dejansko sliko komunistične partije in njene armade JLA. Omenjeni dokumentarni film, ki prikazuje razvoj JLA skozi desetletja in njeno družbeno-politično vlogo, je tako nedvomno v javnem interesu in zasleduje zakonske cilje in naloge RTVS.

Tako je stekla cenzura po hitrem postopku…
Po prvem javnem predvajanju pa je bil naslednji dan umaknjen iz arhiva oddaj na spletni strani RTV Slovenija, a se je kmalu spet pojavil na drugi povezavi. Pozno popoldne pa je bil ta dokumentarni film umaknjen iz spleta RTV Slovenija z uradnim pojasnilom RTVS, da za oddajo “Dosje JLA” nimajo urejenih vseh avtorskih pravic za spletno arhiviranje. Dokumentarni film je RTVS nato ponovno objavila v arhivu oddaj, predvajana je bila celo ponovitev, vendar šele po množičnem protestu gledalk in gledalcev na družabnih omrežjih, nekateri so celo pisali protestna pisma na RTVS.

Opisano dogajanje kaže na to, da je v tem primeru šlo za povsem neutemeljene razloge za umik omenjenega dokumentarnega filma iz arhiva RTVS. Po mnenju predlagateljev domnevni razlog, da avtorske pravice za arhiviranje niso urejene, ne more biti utemeljen, saj je bil dokumentarni film že predvajan.

Za cenzuro stojijo znana novinarska imena na RTV
Da v primeru umika dokumentarnega filma Dosje JLA ni šlo samo za formalne in tehnične zaplete, po mnenju poslank in poslancev SDS kažejo tudi dejstva o dogajanju znotraj kolektiva novinarjev RTVS. Novinarka zunanje politične redakcije Helena Milinković je na Programski svet RTVS naslovila  protest v imenu Aktiva novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, ki se je nanašal na vsebino samega dokumentarnega filma in s tem posegla, ali poskušala poseči preko Programskega sveta RTVS v novinarsko avtonomijo avtorja dr. Valentina Areha. Kasneje se je izkazalo, da je Helena Milinković celo zlorabila ime omenjenega aktiva in besedilo protesta sploh ni bilo usklajeno z aktivom. Kot izhaja iz obvestila vodje aktiva Tadeje Anžlovar, naj razprava na Programskem svetu ne bi bila potrebna. Ob tem poslanke in poslanci izpostavljajo, da je omenjeni aktiv do sedaj zavračal, da bi imel Programski svet pravico do kakršnekoli razprave o posameznem novinarju ali oddajah. Ob tem se pojavlja dodatno vprašanje, kaj pomeni “obravnava te teme na aktivu”, saj kakršnakoli obravnava nastalega dokumentarnega filma lahko pomeni samo poseg v novinarsko avtonomijo avtorja dr. Valentina Areha.

Navedeno dogajanje po mnenju poslank in poslancev SDS kaže na to, da na RTVS dejansko obstajajo okoliščine, ki pomenijo ogrožanje nalog, ciljev in poslanstva, ki naj bi ga RTVS imela po Zakonu o Radioteleviziji Slovenije. V poslanski skupini SDS zato menijo, da je potrebno te okoliščine razčistiti in sprejeti priporočilo, ki bo zagotovilo uresničevanje poslanstva RTVS, določeno z zakonom. Z zahtevo za razpravo na seji državnega zbora in sprejem priporočila se ne posega v novinarsko avtonomijo, saj se priporočila ne vlaga zaradi vsebine novinarskega prispevka, temveč se novinarsko avtonomijo v tem primeru poskuša zaščititi.

Poslanska skupina SDS po koncu razprave poslankam in poslancem predlaga v sprejem naslednje priporočilo: Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da spremlja stanje na javnem zavodu RTVS glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejme vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu.

M. P.