Slabe tri mesece po škandaloznem razkritju, da je specialistično delo direktorja Elektro Ljubljana Andreja Ribiča plagiat, mu na Ekonomski fakulteti še vedno niso odvzeli naziva, smo izvedeli. Zaradi goljufije bi moral Ribič ostati tudi brez dobro plačane državne službe, a ker gre za Zaresovca, ki ga je z agresivno kadrovsko politiko na čelo Elektra Ljubljana pomagal imenovati Gregor Golobič, očitno niti medijem ni dovolj zanimiv, da bi se podrobneje lotili njegovega primera, čeprav njegov “študij” na Ekonomski fakulteti tako ali drugače buri duhove. Viri znotraj Elektra Ljubljana pravijo, da Ribič tesno sodeluje z Ekonomsko fakulteto (EF), jo pogosto sponzorira, v zameno pa naj bi mu Metka Tekavčič “olajšala” pot do magisterija na njeni fakulteti. Na EF sicer vse skupaj že od začetka zanikajo, Ribič naj bi imel po zatrjevanju piarovke Dušice Vehovar Zajc izpolnjene vse pogoje za vpis tako na specialistični kot tudi magistrski študij, pa čeprav je tja “preskočil” z elektrotehnične fakultete, pa še to samo zato, ker je potreboval ustrezno izobrazbo, da bi ga Golobič lahko kadriral na enega najvplivnejših položajev v slovenski energetiki.
Iz zaupnih virov smo izvedeli, da se zaposleni v Elektro Ljubljana še vedno čudijo, kako se je lahko Andrej Ribič brez ustrezne izobrazbe z ekonomske smeri sploh vpisal na specialistični študij na Ekonomski fakulteti. Govorilo se je, da naj bi bila za to potrebna univerzitetna izobrazba, dekanja Metka Tekavčič pa že ves čas trdi, da je bila dovolj visokošolska izobrazba, toda na fakulteti nam do danes še niso dostavili želenega razpisa v fizični obliki iz šolskega leta 2004/2005, ki bi to tezo potrdil.
Preverili pa smo, da so imele različne fakultete različne pogoje za vpis na specialistični študij, ki je zdaj že več let ukinjen. Če na EF trdijo, da je bila visokošolska izobrazba, pridobljena na FERI v Mariboru, dovolj za vpis, zakaj je potemtakem težko odkleniti ključe “slavne” kleti, do katere ima ključ očitno samo Tekavčičeva, in dokumente pridobiti iz arhivov? Piarovka Vehovar Zajčeva nas je pred časom s fakultete odslovila, ker dekanje ni bilo v službi, po več tednih pregovarjanja prek elektronske pošte pa smo vendarle dobili razpis, a tistega splošnega od Univerze v Ljubljani. Nikakor ni šlo za dokumente, o katerih smo se dogovorili. Naši viri iz Elektro Ljubljana so prepričani, da zato, ker se dekanji ščiti hrbet, da ne bi na dan prišle nove nepravilnosti v povezavi z Ribičevim študijem.
Za EF in dekanjo Tekavčičevo je bil pravzaprav velik udarec že samo razkritje, da je Ribičevo specialistično delo plagiat. O tem je prva 31. januarja letos poročala Televizija Slovenija, raziskovalna novinarka Eugenija Carl pa je, od istih virov kot Nova24TV, izvedela, da je eden najmočnejših igralcev na slovenski energetski sceni do potankosti prepisal zaupno študijo podjetja Istrabenz Gorenje o proizvodnji briketov v Bihaću iz leta 2006.
Ribič v Elektro Ljubljana zaposlil sina profesorice, ki je bila v komisiji na zagovoru “plagiatorskega dela”
Naj spomnimo. Takrat se je Ribič branil s trditvami, da je pri Istrabenzovi študiji sodeloval tudi sam, zato se mu navajati virov ni zdelo potrebno, plagiatorstvo pa je odločno zanikal. Vseeno se je le nekaj ur po objavi prispevka na nacionalni televiziji oglasil na Ekonomski fakulteti, svoj avtomobil pa parkiral kar na prehodu za pešce in študentom zaprl pot, ki pelje k študentskim domovom. Ribič naj bi se oglasil v dekanatu, a na EF pričakovano o tem niso vedeli ničesar.
Zakaj torej Andrej Ribič ni navajal niti študije niti avtorjev ali pa navedel svojega imena? V spletni bazi Cobiss ni dovolil objave svojega dela, kot je bilo ugotovljeno, zaradi bojazni, da ga ne razkrijejo. Ribič je sicer trdil, da je projekt interni dokument in ni znanstveno delo, zato citiranje bojda ni bilo potrebno. Matično podjetje pa mu tega niti ni dovolilo. Takrat je bil sicer zaposlen še v Skupini Istrabenz Gorenje, njegova mentorica pa naj bi celo soglašala s takšnim načinom priprave naloge in njeno vsebino.
Kako je torej mogoče, da nihče na Ekonomski fakulteti, niti mentorica, ni vedel nič o prepisovanju? Naši viri trdijo, da gre za očitno sprenevedanje, saj je Andrej Ribič zagovor svojega specialističnega dela uspešno opravil 29. septembra 2009, ko je komisiji predsedovala prav Tekavčičeva, katere fakultetne projekte danes Ribič kot direktor EL pogosto financira. V komisiji je bila seveda tudi njegova mentorica Nevenka Horvatin, ki jo na EF zdaj branijo, da svojega dela ni slabo opravila. Mentorji namreč za morebitna sporna ravnanja kandidatov, ki jim niso znana, ne morejo odgovarjati, so nam pojasnili.
Kot članica komisije pa je bila na zagovoru prisotna tudi profesorica Slavka Kavčič, sestra nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Njenega sina je kmalu zatem, sodeč na preverjene podatke na spletnem portalu Energetika.net, Ribič zaposlil na Elektro Ljubljana. Naključje? Naša intuicija pravi, da preveliko. Na EF se naših očitkov branijo in trdijo, da nihče, ki bi na EF vedel, da gre za prepis določenega dela, zagovora ne bi odobril. “Fakulteta akademskim standardom posveča veliko pozornost,” pravi Vehovar Zajčeva.
Ribič ni mogel v prvi letnik znanstvenega magisterija, saj so ga ukinili, zato ga je Ekonomska fakulteta sprejela v 2. letnik
Če bo specializacija dokazano plagiat, bodo Ribiču naziv v skladu s statutom torej odvzeli, kar pa bo pomenilo, da bo samodejno tudi ob magistrsko izobrazbo, s katero je nadgradil specialistični študij. Prav tako se bo moral posloviti od funkcije direktorja družbe Elektro Ljubljana, saj njegova izobrazba ne bo več ustrezna. Zanimivo je tudi, da se je Ribič na omenjeni magistrski študij vpisal neposredno v 2. letnik, kar je bilo takrat bojda še mogoče. To pomeni, da je prvi letnik preprosto preskočil. V resnici ga je “moral”, saj prvega letnika študija znanstvenega magisterija v šolskem letu 2009/2010 niso več razpisali.
“Glede na to, da je zaključil specialistični študij leta 2009, se je vpisal po merilih za prehode v 2. letnik v šolskem letu 2009/2010, ko so na EF vpisali še zadnjo generacijo znanstvenih programov v 2. letnik. Kot vsak študent EF UL je imel tudi omenjeni diplomant sošolce na EF UL, saj nobenega od programov nismo izvajali v kolikor ni bilo vpisanih vsaj 20 študentov, izjemoma 15. Za manjše skupine pa izvedbe programa nikoli nismo organizirali. Verjetno veste, da vam skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ne moremo posredovati seznama njegovih sošolcev,” so nam še povedali na EF.
Golobič se mu je že odpovedal, koga bo Zares kadroval za naslednika?
Zakaj ga potem nihče od naših sogovornikov, ki so v tistem času obiskovali isti program specialističnega in magistrskega študija, ne pozna? Nihče se ga ne spomni niti s predavanj niti z izpitnih rokov. So torej zanj veljala povsem drugačna pravila zaradi prijateljskih stikov z dekanjo Tekavčičevo, ali pa je bil nemara samo navidezni študent? Naši viri trdijo, da se v energetski sferi veliko gospodarstvenikov odkrito sprašuje, kdaj in kako je Ribič sploh prišel do svoje izobrazbe, saj naj bi se njegovo pomanjkljivo znanje vsakodnevno kazalo skozi slabo vodenje podjetja.
Požareport je celo poročal, da se je Golobič Ribiču že odpovedal, saj na bi zanj že nekaj časa imel pripravljeno kadrovsko zamenjavo. Slovensko energetsko sfero namreč, redka izjema je šaleški lobi, do potankosti obvladuje stranka Zares.
L. S.