Tamara Vonta – od sovražnih nastopov v Državnem zboru na mesto generalne direktorice Direktorata za medije

Foto: STA

Nekateri v naši državi so pravo poosebljanje feniksov. Med njimi je Tamara Vonta, ki se je ljudem najbolj vtisnila v spomin kot voditeljica informativnega programa na POP TV, preizkusila pa se je tudi v vlogi poslanke Jankovićeve Pozitivne Slovenije in državne sekretarke v času vlade Alenke Bratušek, ko je vodila urad za narodnosti, sedaj pa bo zasedla mesto generalne direktorice Direktorata za medije. Kot poslanka se je izkazala za izjemno nestrpno in vzkipljivo do drugače mislečih, še posebno tistih, ki so zagovarjali pravice nerojenih otrok. Predsedujoča razpravi o sovražnem govoru v Državnem zboru leta 2013 je nastopajočim vzela pravico do besede, zaradi njenega nepoznavanja ustavnih pravic pa jo je na portalu Ius-info okrcal tudi ustavni pravnik Matej Avbelj. 

Na začetku junija so z Ministrstva za kulturo sporočili, da bo Direktorat za medije po devetih mesecih dobil novo generalno direktorico. Natečajna komisija uredniškega sveta je ministrstvu sporočila, da predstavlja Vonta ustrezno kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in je primerno strokovno usposobljena za opravljanje tega dela. Cerarjeva vlada je včeraj, ko je bila vsa pozornost usmerjena v spremljanje odločitve arbitražnega sodišča glede mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, sporočila, da je za 5-letno mandatno obdobje imenovala generalno direktorico Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo RS.

Foto: STA

Foto: STA

Obstaja možnost njenega ponovnega imenovanja
Vonta bo tako 1. julija pričela z delom v svoji novi službi, ki jo bo opravljala vsaj do 30. junija 2022, pri čemer so z vlade včeraj sporočili, da obstaja možnost njenega ponovnega imenovanja. Kot lahko vidimo, ima Vonta za sabo res odlično kariero krmarjenja, saj je od dnevne urednice, soavtorice oddaj na POP TV in voditeljice informativne oddaje 24ur napredovala do poslanke, državne sekretarke, bila pa je tudi vodja urada za narodnosti in samostojna strokovna sodelavka, ki se ukvarja s programom obšolskih dejavnosti in učne pomoči za romske otroke.

Foto: STA

Vonta in njeno spoštovanje svobode govora v praksi
Vonta je med vodenjem Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti leta 2013 nazorno pokazala svoje spoštovanje svobode govora, medtem ko je na javni predstavitvi mnenj na temo sovražnega govora prisotnim govorcem onemogočala pravico izražanja svojega mnenja, udeležence razprave zmerjala in jim grozila s policijo ter jih pošiljala iz dvorane. Iz priloženih posnetkov lahko vidite, da je Vonta izpostavila, da jo je razočaral sam potek razprave, in dodala, da se ji zdi nedopustno, da se na temo sovražnega govora delajo ideološki razkoraki. Prisotne govorce je pozvala, naj ne pozivajo k lustracijam in si ne nabirajo političnih točk. Več kot očitno pa jo je najbolj razjezila govorka, ki je zagovarjala pravico do življenja nerojenih otrok, saj ji je grobo odrekla besedo, jo žalila ter javno diskreditirala in celo dejala, da je dotična govorka tista, ki podaja sovražni govor.

V konkretnem primeru lahko vidimo, da imenovanja po konceptu “važno, da si naš” dobro delujejo, namesto da bi poglavitni dejavnik predstavljala strokovnost. Na ta način imajo propadli politiki možnost, da se vedno znova preizkušajo v novih vlogah in si pridno širijo seznam izkušenj v življenjepisu, kljub temu da so že pokazali, da jim spoštovanje svobode govora ni pomembno, sploh če ni v skladju z njihovim mnenjem.

N. Ž.