[Tedensko dogajanje na Twitterju] Janša: “Mir ni le odsotnost vojne, mir je tudi prisotnost pravičnosti.”

Pregled tedenskega dogajanja na Twitterju bo tokrat drugače zastavljen. Rdeča nit vsega dogajanja je stavek, ki ga je na 11. kongresu stranke SDS v svojem nagovoru zbranim izrekel njen predsednik Janez Janša (@JJansaSDS) in je bil mnogokrat retvitan: ”Mir ni le odsotnost vojne, mir je tudi prisotnost pravičnosti.”

Stavek, ki je odzvanjal še dolgo po končanem kongresu in zaboli, če se zavemo, da živimo v času, ko mnogi iščejo pravičnost (in s tem pravico) po sodiščih, a je ne najdejo. Posebno se to dogaja drugorazrednim državljanom, ki so moteči element za udbomafijsko hobotnico, ki še vedno na vso moč čuva svoj ‘sveti gral’ in pri tem ne izbira sredstev. Ali pa, drugorazredneži nimajo dovolj ‘pod palcem’, da bi lahko najeli z vsemi žavbami namazanega mafijskega odvetnika. Ja, mafijskega. Prav tako svetujejo revežem, ki se brezupno borijo s pravosodnimi mlini na veter.

Zato pravičnosti ne iščite na sodiščih, pa tudi pravice ne. To vam je nedavno v Večeru svetoval dr. Boštjan M. Zupančič, dolgoletni sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Prav slednji je eden izmed tistih, ki je ‘požegnal’ odškodnino za nezakonit pripor na Povšetovi enemu izmed vpletenih v narkoteroristični komplot Balkanski bojevniki. Čakamo samo še to, da bodo vse vpletene pravnomočno oprostili in jih za svoje podvige ‘nagradili’ z milijonskimi odškodninami. Te bi jim, roko na srce, glede na omenjeni izid sodbe, po zakonu tudi pripadle.

Ponavljam, kar sem že večkrat povedala tudi na shodu Odbora 2014, in sicer, da ima postkomunistična Hobotnica neštete lovke; ne le sodnike in tožilce, ampak tudi odvetnike in sodne izvedence iz različnih strokovnih področjih, kot so psihiatri, zdravniki, tehnični in finančni izvedenci itn. Težko je tudi najti odvetnika, ki ni del te hobotnice, posredno ali neposredno. V tej hobotnici so celotni družinski klani z različnimi priimki.

Pravičnosti pa ni omejena le na sodišča, temveč se mora dotikati tudi drugih področij bivanja, kot so družina, šola, delovno okolje, družabno življenje … In kaj sploh pomeni pravičnost? Če povzamemo zapis, ki ga je objavil Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj, pravičnost označujejo naslednje vrednote: pravica, spoštovanje zakonov, nepristranskost, človekove pravice, državljanske pravice, enakopravnost in enakost pred zakonom.

Gremo po vrsti. Najprej o pravici. Kot zapišejo na omenjenem inštitutu je pravica temeljno pravilo o tem, kaj je ljudem dovoljeno in kaj jim pripada. Govorimo o pravici do dela, pravici do lastnine, pravici do izobrazbe. Uresničevati se mora tako, da ne povzroča krivice drugim. O spoštovanju zakonov: Pri zakonih in pravilih gre vedno za navidezno odpovedovanje svobodi, a po drugi strani gre za zagotavljanje te svobode in zagotavljanje varnosti. In nepristranskost? Ta je temelj vsakega sistema pravičnosti. Je načelo, ki zagotavlja odsotnost neupravičenih in krivičnih koristi, prednosti in predsodkov v odnosu do posameznikov.

Človekove pravice so temeljne pravice in svoboščine, ki izhajajo iz dostojanstva posameznika kot človeka, državljanske pravice pa so pravice in svoboščine, ki pripadajo nekomu kot državljanu; gre za svobodo govora, združevanja, svobodo tiska, volilno pravico, pravico do enakosti na javnih prostorih.
In kako si razlagati enakopravnost? Je načelo, ki zagotavlja enako dostopnost do pravic in svoboščin. Predstavnikom različnih skupin in samim skupinam daje enake možnosti na različnih področjih življenja.
Za dosego pravičnosti potrebujemo še enakost pred zakonom. Pravice in svoboščine veljajo za vse in enako velja tudi za dolžnosti. Ko presojamo ravnanje posameznikov, uporabljamo za vse posameznike enaka pravila.

In prav zaradi vse večje odsotnosti pravičnosti v naši družbi lahko kaj hitro pridemo do stanja vse večjega nemira, Bog ne daj, vojne. Zagotovo pa slovenska družba ni pravična, saj vladajo še vedno sile, ki poveličujejo komunistični, totalitarni sistem, ki je množično kršil človekove pravice, da o drugih elementih pravičnosti ne govorimo.

Je že res, da vladajoča udbomafija to, krvavo, ideološko podstat potrebuje le za čuvanje ‘svetega grala’, ki se napaja prek različnih ‘kombinacij’, ali po domače povedano, prek legalno sprejetih zakonov operejo nelegalno pridobljen denar. Zdaj si je klika zamislila zakon o drugem tiru, ki ne bo nič drugega kot nekakšna ‘kombinacija’. Podpisi za referendum proti omenjenem zakonu se že zbirajo. Paziti je le treba, da podpišite pravilni formular!

A vrnimo se h krvavo rdeči boljševistično-komunistični zvezdi, zaradi katere so pobili milijone ljudi in zaradi katere je trpelo na milijone ljudi. ”V teh dneh maja 1990 smo Slovenci začeli graditi svojo vojsko, ki je 1991 premagala agresorja z rdečo zvezdo na čeladah,” smo lahko prebrali tvit predsednika SDS Janeza Janša‏ (@JJansaSDS). Vprašanje pa je, kakšno je danes resnično stanje v slovenski vojski. Kakšen duh vlada med našimi vojaki in njihovimi nadrejenimi?

David Ferletic‏ (@David_Ferletic) na primer meni, da ”enim slovenska vojska pač ni intimna opcija – se radi spominjajo JLA”.

In prav ta JLA je imela tudi vojaška sodišča, ki jih je izkusil tudi Agop Stepanjan. Mineva namreč leto dni od izida knjige Igorja Omerze ‘1984. Orwellovo leto Agopa Stepanjana’, kjer beremo spomin njegove žene Cvete: ”Od tam sta me odpeljala v zapor na Povšetovo. Mislila sem, da bom skoprnela, saj nikomur na tem svetu nisem storila nič žalega. Skrbelo me je za otroke, kaj delajo, kje so, saj je bila že noč. Dejali so, da če bom priznala, kaj dela moj mož, me bodo spustili. Prišli so vojaški zasliševalci in se drli name: svinja vohunska, prasica umazana, umij se, grozno poniževalne stvari, da ne morem pisati. Dejali so, da je mož vse to napisal in da naj samo potrdim, me bodo spustili. Tri dni v zaporu niti jesti niti spati, prosila sem jih, naj pustijo vrata odprta, saj ne bom nikomur nič naredila. Mislila sem samo na otroke, da moram domov, če je že mož zaprt. Dejala sem samo, da jaz ne vem, če pa je on karkoli napisal, potem za to ve on. Izseljevali so me toliko časa, da nisem več vzdržala in sem dejala, če je on napisal, potem je res. Po treh dneh, ko nisem mogla več, so me odpeljali v hotel Slon, kjer so bile celo noč ob meni štiri ženske. Otroke je po moji aretaciji vzela soseda, bili so vsi prestrašeni, jokali so, dokler jih niso prišli iskati moji starši in sestra. Dejali so, da če jih ne bodo vzeli, jih bodo dali v dom.”

V letu dni po izidu knjige se ni spremenilo nič, razen, da je omenjeni hotel dobil novo podobo. Zato je bil strah kot takšen, da bi se gospe Stepanjanovi kaj zgodilo, odveč, kar sem ji tudi povedala. ”Ja, Petra, vem, vendar oni si vse upajo, imajo podporo moč, zaščito. To so ljudje, ki so hujši od najhujših živali. Brez srca in morale. Stalinisti,” mi je odgovorila prek Twitterja (@CvetaStepanjan).

Zato komunisti, levi fašisti, anti-fajevci, in ostali ‘jurišniki’, prenehajte sramotiti sami sebe! S simboli rdeče zvezde, stisnjenimi pestmi ipd. ste zagovorniki zgornjega zapisa. Ste brez osnovne morale, kaj šele pravičnosti, pri tem pa vas ščiti tudi policija.

Res je, modrice anti-fa napadalca, ki je na meni uporabil policijski prijem, so po dobrem tednu izginile. Ostajajo pa dejstva in dokazi. Uporabila bom vsa pravna sredstva, ki so mi na voljo. Zakaj bi morala biti navajena vsega, kot mi pravijo nekateri. Drugi se mi škodoželjno smejijo, češ, zakaj pa to počneš. In kaj počnem?

Zakaj bi morala biti drugorazredna? Za njih bi bilo seveda najlepše, da sploh ne bi obstajala. Pa obstajam.

Zato je kot nalašč prišel uvodoma omenjeni govor predsednika SDS Janeza Janše na 11. kongresu SDS, kjer napoveduje ”neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji”. (Več: http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-z-danasnjim-dnem-napovedujemo-neusmiljen-boj-za-izkoreninjenje-drugorazrednosti-v-sloveniji.html).

Ste tudi vi v Sloveniji počutite drugorazredni?

Petra Janša