To je ena najslabših vlad v zgodovini – bomo v sredo spet priča norčevanju koalicije iz državljanov?

Foto: STA

To sredo bo v Državnem zboru cel dan potekala razprava o interpelaciji Vlade Republike Slovenije, ki jo je v Državni zbor vložila Slovenska demokratska stranka. V SDS so interpelacijo vložili zaradi kršenja ustave in zakonov Republike Slovenije, neuresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU.

SDS vladi očita predvsem, da v dveh letih mandata ni izpolnila s koalicijsko pogodbo zastavljenih ciljev, zato se bo glavno vprašanje interpelacije glasilo: “V kolikšni meri je Vlada RS v prvi polovici mandata 2014–2018 uresničevala ustavno prisego in lastno koalicijsko pogodbo ter na katerih področjih so odstopanja od zastavljenih ciljev največja?”

Gospodarstvo – nobenih reformnih ukrepov, upad investicij in katastrofalno črpanje evropskih sredstev
V mandatu sedanje vlade ni zaznati reformnih ukrepov, na potrebnost katerih opozarjajo gospodarska združenja (zniževanje obremenitve dela, manj birokracije …). Zlasti so upadle investicije, še posebej nujne naložbe države v infrastrukturo (2TDK, obnova cestnega omrežja, energetika …).

Operativni program in strategija pametne specializacije, ki predstavljata vsebinski okvir za črpanje sredstev, sta se rojevala prepočasi, vsebinsko pa sta prirejena določenim vplivnim skupinam in ne bosta prispevala k dosegu želenih ciljev (dvig dodane vrednosti, višja produktivnost, tehnološki razvoj, inovativno gospodarstvo …). Slovenija ima torej znatno večje potenciale za gospodarsko rast in nova delovna mesta glede na doseženo. V kolikor bi bile ugodne mednarodne razmere podkrepljene tudi z domačimi (vladnimi) ukrepi in reformami, bi razvojni zaostanek za evroobmočjem začeli dejansko zmanjševati.

Vlada je obljubila poenostavitev postopkov VEM. To se v dveh letih ni zgodilo. Obljubila je izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem. Dejansko upravljanje kapitalskih naložb vlade dr. Mira Cerarja je popolno nasprotje zavez iz koalicijskega sporazuma. Vpletanje ministrov v kadrovanje (Gašperšič — uprava DARS-a — Luka Koper) in upravljanje naložb, zloraba vladnih služb za politične namene (Veber — SOVA — Telekom) so v tem mandatu dosegli višek. Rezultat tega sta obglavljen SDH in plenilska politika v podjetjih v državni lasti.

Finance – zadolževanje, kadrovanje, višji davki in norčevanje iz občin
Konsolidiran bruto dolg države je konec leta 2015 znašal 32,07 milijarde evrov oziroma 83,2 % BDP. Glede na leto 2014 je bil višji za 1,88 milijarde evrov oziroma za 2,2 odstotne točke BDP-ja. Tako visoko povečevanje javnega dolga je predvsem posledica nadaljnjega zadolževanja države, kot tudi neustrezne trošarinske politike, neučinkovitega črpanja evropskih sredstev, pomanjkanja državnih investicij, skromnega povečanja državnih prihodkov z naslova uvedbe davčnih blagajn in pasivnosti pri upravljanju z državnim dolgom, kjer se v zadostni meri ne izkoristi zgodovinsko nizkih obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih.

Črpanje evropskih sredstev je zelo pomembna postavka proračuna. Iz javno dostopnih podatkov lahko razberemo, da je letošnje leto za vlado dr. Mira Cerarja pri črpanju evropskih sredstev katastrofalno. V Poročilu o izvrševanju proračuna RS za leto 2016 v obdobju januar–junij 2016 je vlada navedla podatek, da so prejeta sredstva iz EU v prvi polovici letošnjega leta znašala 296,4 milijona evrov. Realizacija EU-sredstev je v prvem polletju znašala samo 29,6 %, prejeta EU-sredstva pa so bila glede na enako obdobje lani nižja kar za 108,1 milijona evroc.

Poglejmo še neaktivnost vlade (prek nadzornega sveta SDH, ki ga predlaga vlada) pri prodaji državnih družb Adrie Airways in Palome s strani SDH podjetjema – poštnima nabiralnikoma s sedežem v davčni oazi. Sporna je kadrovska politika pri upravljanju državnega premoženja, kot je bilo imenovanje nadzornikov NLB. Večina predlaganih nadzornikov pred imenovanjem ni opravila ocene ustreznosti za nadzornike s strani Banke Slovenije. Poleg tega je SDH predlagal nekatere kadre, ki so odgovorni ne le za zadnjo bančno luknjo, pač pa celo za bančno luknjo, ki jo je Slovenija na račun davkoplačevalcev sanirala v začetku 90. let. Sporno je kadrovanje predvsem z in ob odstavitvi “tujcev” iz uprave DUTB. Sporno je imenovanje nekdanjega predsednika uprave SDH, saj je kot član uprave NLB, d. d., od leta 2009 do leta 2012 imel vodstven položaj, ko je nastajala “bančna luknja” v tej banki.

Pravosodje – sodni zaostanki, kršitve človekovih pravic in neuresničene zaveze
Pravosodje je v razvitih in demokratičnih državah eden temeljnih stebrov delovanja države nasploh. Naše pravosodje je po letu 1991 svoje delo nadaljevalo v demokratični državi, toda v svojem bistvu se ni spremenilo. Kljub jasnemu zakonskemu določilu, da so v trajni mandat lahko izvoljeni le tisti sodniki, ki v nekdanjem režimu pri svojem delu niso kršili človekovih pravic in svoboščin, se je zgodilo to, da pravosodni sistem tega zakonskega določila praktično sploh ni spoštoval.

Pravosodni sistem danes zato ne zagotavlja učinkovite pravne države za vse državljane, temveč se v veliki meri ukvarja sam s seboj, s ščitenjem sebe in svojih privilegijev kot tudi sodnih napak. Tudi zato imamo največje število sodnikov na število prebivalcev, najdražje pravosodje in največ sodnih zaostankov med državami EU ter smo med državami država z največ kršitvami človekovih pravic v sodnih postopkih glede na število prebivalcev.

Vlada ni izvedla sodne reforme, ni dosledno spoštovala načel pravne države, ni realizirala daljše poskusne dobe za sodnike, padla je na izpitu preprečevanja korupcije v pravosodju, ni vzpostavila preglednih kriterijev za imenovanje sodnikov, ni poostrila nadzora nad lobistično zakonodajo, ni ustanovila specializiranega sodišča Republike Slovenije, ni ukinila Oddelka za preskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu in ni uredila zamljiškoknjižnih evidenc.

Zdravstvo – v dveh letih ni bila realizirana niti ena zaveza iz koalicijske pogodbe
Ministrstvo za zdravje ni realiziralo še nobene obljube oziroma zaveze za področje zdravstva, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe trenutne vlade. Nujno potrebnih sprememb na področju zdravstva ni niti zaznati, realizacija teh sprememb pa je v tem mandatu že nemogoča, tudi če bi jih v kratkem pripravili. Zaradi popolne nesposobnosti ministrice ni prav nobenih možnosti za nujno potrebne spremembe.

Vladi se očita, da ni storila ničesar na področju čakalnih vrst. Čakalne vrste so se v mandatu te vlade samo podaljšale, kar pomeni, da se je število čakajočih na prvi ambulantni pregled v letu dni povečalo za 6 %, število ljudi, ki čakajo naddopustno dolgo na prvi pregled, pa za kar 26 %. Pri čemer je potrebno poudariti, da so že lanskoletne čakalne vrste z vidika zagotavljanja ustavne pravice do zdravstvenega varstva povsem nesprejemljive.

Vladi SDS očita tudi popolno neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, neureditev položaja urgentnih centrov in nujne medicinske pomoči, politično kadrovanje na vseh zdravstvenih zavodih, nesprejetje ključne zakonodaje, neupoštevanje stroke in nepripravljenost za dialog.

Delo, družina in socialne zadeve – katastrofalno stanje v CSD-jih
Centri za socialno delo (CSD) vse bolj postajajo ustanove, ki se ukvarjajo z birokratskimi opravili, namesto da bi vso svojo energijo posvetili reševanju stisk ljudi. V času, ko je ministrica kot državna sekretarka že sodelovala pri oblikovanju zakonodaje, je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je povzročil veliko krivic ljudem in ogromno težav ter dela CSD-jem. Nesporno je, da so CSD-ji popolnoma v rokah politične skupine, ki ji pripada dr. Anja Kopač Mrak. Reorganizacija mreže CSD-jev se pripravlja že več let, najmanj pa od leta 2012 dalje. Vrtenje v krogu idej, ki so motivirane s političnimi interesi in na katerih služijo razni eksperti, po štirih letih ni dalo vidnega napredka.

Vladi se očita tudi zagovarjanje neživljenjskih odločitev CSD-jev. Tak primer je arbitrarni odvzem koroških dečkov, kjer je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in invalide opustila dolžno ravnanje kot pristojna ministrica, ki je dolžna zagotavljati, da državni organi in nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbijo za otrokovo korist in celovitost družinske skupnosti. V konkretnem primeru se je razgalila politizacija dela centrov za socialno delo pod vodstvom dr. Anje Kopač Mrak, kjer je splošno znano dejstvo, da so vodstveni kadri večine CSD-jev politično nastavljeni. Obstaja namreč utemeljen sum, da je v konkretnem primeru ministrica stopila v bran in pokrila sporne odločitve CSD Slovenj Gradec tudi zato, ker je zdaj že nekdanji direktor CSD Slovenj Gradec član SD.

Vladi pa se na področjih dela, družine in sociale očita tudi nedopustno ideološko vsiljevanje zakonov, ki jih ljudje ne podpirajo. To dokazuje propadli poizkus uveljavitve družinskega zakonika in je najboljši pokazatelj, da je treba za uspešen zakon pridobiti čim širšo podporo ljudi. Trmasto vztrajanje na svojem in vsiljevanje rešitev, ki so za del populacije nesprejemljive, se ponavadi ne končata dobro. Ob odpiranju ideoloških vprašanj in presojanju, čigave vrednote so bolj prave, je zanimivo opazovati, kako tisti, ki največ govorijo o strpnosti in spoštovanju drugače mislečih, sami ravnajo ravno nasprotno. Obsojajo in podcenjujoče obravnavajo vse, ki si drznejo imeti drugačna stališča.

Vendar pa smo tukaj zgolj na kratko predstavili pet glavnih področij iz interpelacije celotne vlade. Interpelacijo v celoti si lahko preberete na tej spletni povezavi. Nikar pa ne zamudite sredinega prenosa v živo, kjer bomo na Nova24TV interpelacijo spremljali od začetka do konca. Interpelacijo bomo komentirali voditelji skupaj z gosti, javljali se bomo iz državnega zbora, prav tako pa boste lahko gledalci in gledalke poklicali v studio na številko 090 77 94 in v eter povedali svoje mnenje.

A. R.