Dvoličnosti slovenskega sodstva ne potrjuje zgolj primer Farmacevtka v zadevi Janković, ampak tudi nedavna dolgoletna saga v zadevi Balkanski bojevnik. Okrožno sodišče v Ljubljani je v torek Dragana Tošića in Dragana Beljkaša sicer obsodilo na 16 let in pol zapora, a Tošiću v nasprotju z Beljkašom do pravnomočnosti sodbe ni bil odrejen pripor, temveč zgolj hišni pripor, ker glede Tošića naj ne bi obstajal sum begosumnosti. Ta pa je očitno veljal v primeru dr. Milka Noviča, ki je slaba tri leta preživel v priporu, kljub temu, da za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika ni trdnih dokazov.
Dragana Tošića je sodni senat spoznal za krivega neupravičenega prometa z drogami in hudodelskega združevanja. Sodišče je ugotovilo, da je deloval kot glavni član hudodelske združbe, ki je sodelovala s tujino. Na sojenju pa je bilo mogoče slišati tudi o navezovanju stikov z Darkom Šarićem, ki v Srbiji velja za kralja kokaina. Po besedah sodnice so se na sojenju znašli obdolženi iz hudodelske združbe, kjer velja stroga hierarhija. Vsak član je tako imel točno določen položaj in s tem zadolžitev, zaradi česar so se med seboj poznali le teritorialno, kar pa je še posebej koristno v primeru, ko se združba znajde v rokah organov pregona.
Priporni razlog begosumnosti naj ne bi obstajal
Tošićev zagovornik Janez Koščak je povedal, da dokazi kažejo drugače kot sodba, pri čemer se je skliceval na del, v katerem se je sodišče sklicevalo na izpoved srbskega skesanca, ki je trikrat povedal, da Slovenci z Urugvajem niso imeli nobenih povezav. Tožilki sta za obdolžene sicer zahtevali skupno skoraj 125 let zaporne kazni, največ za Tošića, in sicer 19 let in 10 mesecev. Medtem pa so zagovorniki do konca vztrajali, da so njihovi klienti nedolžni, obtožbe pa brez podpore jasnih dokazov.
Tožilstvo je na eni zadnjih obravnav za Tošića, Beljkaša, Remškarja ter Petra Kehrmayerja in Mirzeta in Miralema Lucevića predlagalo odreditev pripora zaradi begosumnosti. Sodišče je sklenilo pripor odrediti za Beljkaša in Remškarja, za Tošića, Kehrmayerja ter Mirzeta in Miralema Lucevića pa hišni pripor. Odrejen hišni pripor za Tošića je po prepričanju Koščaka čuden, saj naj ne bi obstajal priporni razlog begosumnosti.
5.a Hišni pripor
199.a člen
(1) Če obstajajo razlogi iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona, vendar odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka, lahko sodišče zoper obdolženca odredi hišni pripor. Sklep o odreditvi, podaljšanju ali odpravi hišnega pripora se vselej pošlje tudi policijski postaji, na območju katere se izvaja ukrep.
(2) S sklepom o odreditvi hišnega pripora sodišče določi, da se obdolženec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Obdolžencu, zoper katerega je odrejen hišni pripor, lahko sodišče omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo.
(3) Obdolžencu, zoper katerega je odrejen hišni pripor, sme sodišče izjemoma dovoliti, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni pripor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, ali za opravljanje dela. O tem sodišče obvesti policijsko postajo, na območju, katere se izvaja ukrep.
(4) V primeru, da se obdolženec brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo ali pa to stori izven dovoljenega časa, lahko sodišče zoper njega odredi pripor. O tej posledici je potrebno obdolženca vselej predhodno opozoriti.
(5) Sodišče nadzoruje izvajanje ukrepa hišnega pripora samo ali preko policije. Policija sme vsak čas, tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje ukrepa hišnega pripora, o morebitnih kršitvah ukrepa pa brez odlašanja obvestiti sodišče. Policija osebne in druge podatke obdolženca vnese v ustrezno evidenco po določbah zakona, ki ureja policijo.
(6) Če policija obdolženca brez dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena zaloti zunaj kraja, določenega v sklepu, mu vzame prostost in ga brez odlašanja privede k preiskovalnemu sodniku. O odvzemu prostosti mora policija takoj obvestiti državnega tožilca. Ob privedbi policist sporoči preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila obdolženemu odvzeta prostost. Preiskovalni sodnik mora obdolženca brez odlašanja, najpozneje pa v štiriindvajsetih urah, odkar mu je bil pripeljan, zaslišati o okoliščinah kršitve ukrepa in odločiti, ali bo zoper obdolženca v skladu s četrtim odstavkom tega člena odredil pripor. Pri zaslišanju sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik. Če je že vložen obtožni akt, preiskovalni sodnik po zaslišanju obdolženca pošlje zadevo senatu okrožnega sodišča (šesti odstavek 25. člena) oziroma sodniku posamezniku pri okrajnem sodišču, ki mora najpozneje v oseminštiridesetih urah odločiti, ali bo zoper obdolženca v skladu s četrtim odstavkom tega člena odredil pripor. Do odločitve o priporu preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridržanje, za katerega se smiselno uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka 203. člena tega zakona. Če se zoper obdolženca, ki nima zagovornika, odredi pripor, se mu postavi zagovornik po uradni dolžnosti. Sklep o postavitvi zagovornika se vroči zagovorniku skupaj s sklepom o priporu.
(7) Če v tem členu ni drugače določeno, se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, kot tudi glede vštevanja hišnega pripora v izrečeno kazen, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o priporu.
(8) O podaljšanju hišnega pripora pred vložitvijo obtožnice odloča na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca vselej senat (šesti odstavek 25. člena). S predlogom mora biti seznanjen obdolženec, če ima zagovornika, pa tudi ta, v roku iz drugega odstavka 205. člena tega zakona.
Tošić v Južno Ameriko s pomočjo štirih kurirjev poslal kar 1,8 milijona evrov
Obdolženi v zadevi Balkanski bojevnik so v letih 2008 in 2009 iz Južne Amerike prepeljali večje količine kokaina v sosednjo Italijo, od koder so ga nameravali prodajati naprej. Tako pridobljen denar so nameravali oprati v drugih zakonitih poslih, med drugim pri nakupu nepremičnin. Obdolženim, ki so živeli na visoki nogi, so zasegli večje število telefonov, prenosnikov, SIM-kartic različnih operaterjev in drugih aparatov. Po prepričanju sodnega senata so očitana kazniva dejanja dokazana. Med drugim tudi to, da je Tošić v Južno Ameriko s pomočjo štirih kurirjev poslal kar 1,8 milijona evrov. Sicer je imela hudodelska združba namen, da se širi v sosednjo Avstrijo, potem ko so v Sloveniji razbili njeno mrežo in ji v Urugvaju stopili na prste, ko so ji zasegli drogo.
Dr. Novič kar slaba tri leta preživel v priporu
Spomnimo. Decembra je ljubljansko višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo zoper dr. Milka Noviča v zadevi umora Janka Jamnika, kar je po vzoru sodnice prvostopenjskega sodišča Špele Koleta storilo brez vsakršnih trdnih dokazov, zaradi česar je moral Novič v zapor na Dob. Tudi višja sodnica Stanka Živič je namreč sledila zgodbi zloglasne tožilke Blanke Žgajnar in ni želela upoštevati na novo ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo dosje Milka Noviča mogoče povezati s primerom Michela Stephana. Obramba je upravičeno pričakovala oprostilno sodbo, saj so sodišča od samega začetka v primeru Milko Novič kršila vse možne zakone. Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) pa v času preiskave sploh ni bil pristojen, da bi opravljal analizo GRS delcev, ki naj bi bili po besedah sodnice Živičeve zanj najbolj obremenilni.
Sodišče tako ni upoštevalo mnenja nemških izvedencev, ki niso mogli potrditi, da naj bi delci, ki so jih našli na Noviču, ustrezali tudi tulcu s kraja umora. Nemški strokovnjaki so tudi trdili, da bi lahko GRS delci na Noviča prešli s plašča, ki ga je uporabljal na strelišču. Razočaranje pri Milku Noviču in njegovi družini je seveda veliko, saj so se vsi veselili, da bo senat višjega sodišča uporabil zdravo človeško pamet in da bo Novič za božične praznike že doma. Tako pa je tudi sodnica Živičeva potrdila zaporno kazen v višini kar 25 let.
Če primerjamo primer Noviča in Tošića je zelo težko razumeti, kako je mogoče, da se zdi slovenskemu pravosodju znanstvenik, katerega obtožbe za umor temeljijo na predpostavkah, tako zelo nevaren in begosumen, da je ta moral skoraj tri leta preživeti v priporu, na drugi strani pa pri Tošiću, glavnemu članu hudodelske združbe, odredi hišni pripor. Vsak, ki premore vsaj nekaj kmečke logike, lahko vidi, da je takšno postopanje skregano z vsako zdravo pametjo.
H. M.