To pa je udarec za bruseljske birokrate! Evropsko sodišče Sloveniji naroča, naj migrante vrne nazaj na Hrvaško – bodo “padle” migrantske kvote?

Foto: YouTube.

Vrhovno evropsko sodišče je birokratom Evropskega parlamenta dalo zaušnico, saj je v povezavi z migranti odločilo, da imajo države članice pravico, da prosilce za azil vrnejo nazaj v prvo državo, kjer so vstopili v Evropsko unijo. To pa bi imelo lahko usodne posledice za obvezne migrantske kvote.

Evropsko sodišče je potrdilo, da lahko Slovenija in Avstrija migrante pošljeta nazaj na Hrvaško ter da lahko tam zaprosijo za azil. Ta primer je prišel pred sodišče potem, ko so Hrvatje razburili svoje sosede na vrhuncu migrantske krize leta 2015, ko so kar sami organizirali in plačali prevoz migrantov, da bi jim pomagali prečkati svoje ozemlje. Uradniki v Zagrebu so to “opravičevali” z besedami, češ da se soočajo z nezavidljivo situacijo, saj se želi na sever Nemčije preseliti na sto tisoče migrantov. Toda Slovenija in Avstrija, kjer so nekateri prosilci za azil končali, sta sprožili sodne postopke, kjer sta zatrjevali, da je Hrvaška dolžna odločati o zadevah v zvezi z azilom in ne le zagotoviti avtobusni prevoz do meje, seveda v skladu z Dublinsko konvencijo.

Migracijska zakonodaja EU, ki je bila prvič dogovorjena leta 1990, izrecno navaja, da mora migranta obravnavati tista država članica, v kateri migrant vstopi v Evropsko unijo.

Teoretično razsodba velja tudi za Italijo in Grčijo
Ta odločitev evropskega vrhovnega sodišča pa bi lahko močno vplivala na prihodnost obveznih migrantskih kvot, s katerimi je bilo vsem državam članicam dodeljeno obvezno število migrantov, ki so prišli iz Grčije in Italije, piše Express, ter dodaja, da sta državi, ki sta vložili tožbo, zelo nasprotovali uveljavljenemu sistemu, ko sta tudi zavrnili nenavaden odziv Rima, ki se bojuje z enormnim številom novo prispelih migrantov. Čeprav je trenutna razsodba osredotočena na Hrvaško, pa teoretično zaobjema tudi Italijo in Grčijo ter podobne pravne argumente po dublinskem sistemu.

Posebnost primerov, o katerem je tokrat odločalo evropsko sodišče, je državljan Sirije, ki je zaprosil za azil v Sloveniji, in afganistanska družinska člana, ki sta pripotovala v Avstrijo – vsem trem pa so Hrvatje pomagali prečkati njihovo državo. V obeh primerih je sodišče odločilo, da se morajo vrniti na Hrvaško in naj tam zaprosijo za azil. Njihov vstop v Hrvaško leta 2015 namreč ni mogoče opredeliti kot “nezakonit”, saj so nacionalni organi vedeli, da so na Hrvaškem in so jim zagotovili nadaljnji prevoz.

Sodišče v svojih sklepnih ugotovitvah še navaja, da se države članice lahko vedno odločijo za azilno preiskavo, čeprav to ni zakonsko obvezno.

M. S.