To so grehi Gorana Klemenčiča! Mu bo koalicijska večina znova rešila ministrski stolček?

Foto: STA

Napočil je dan, ko bo interpelacija pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča zaradi zavajanja javnosti o njegovem ravnanju na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pri preiskavi milijarde evrov plačil iranskega denarja prek NLB, pri kateri so preiskovali sum pranja denarja, financiranja proliferacije, torej nakupovanja orožja za množično uničevanje, in terorizma ter drugih dejanj, in zaradi stališč ministra pri opravljanju politične funkcije, ki so v javnosti povzročila nezaupanje v funkcijo ministra in v pravosodne institucije.

Kot razlog za interpelacijo o delu in odgovornosti Klemenčiču očitajo tudi odgovornost zaradi nepriprave tiste zakonodaje na področju pravosodja, ki bi omogočila celostno reformo pravosodja, in drugih nujnih sprememb, ki bi Republiko Slovenijo približale vrednotam, normam in standardom Evropske unije.

“Minister za pravosodje je grobo zavedel javnost z navedbami o naznanilu oziroma kazenski ovadbi KPK pristojnim organom v zadevi suma pranja denarja v NLB. V resnici je bil protokol grobo kršen, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bila preiskava v tej zadevi neuspešna in pozneje brez poročila tožilstvu, kar je posebna zgodba, tudi zaustavljena,” je bil jasen poslanec največje opozicijske stranke SDS mag. Branko Grims, ki je na septembrski novinarski konferenci predstavil interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča.

Izjave in dejanja ministra za pravosodje povedo marsikaj …
Mag. Grims je povedal, da se verjetno vsi dobro spomnimo, da je sredi junija minister za pravosodje izjavil naslednje: “Mislim, da smo bili leta 2011 s to zadevo seznanjeni prek žvižgača, z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije, ki smo ga tudi posredovali v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe pristojnim organom.”  Mag. Grims je pojasnil, da je minister za pravosodje svojo izjavo pozneje še bolj natančno predstavil. “Ko pa smo stvari podrobno pregledali, smo ugotovili, da je obstajal poseben sporazum o sodelovanju med KPK in Policijo na področju preprečevanja korupcije z dne 6. 1. 2010, kjer so bili očitno kršeni vsaj trije členi tega sporazuma: tretji, osmi in deveti člen. Ti členi med drugim določajo predajo dokumentov skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo ter določitev in izmenjavo kontaktnih oseb, ki jim komisija potem lahko odstopi zadeve, ob hkratnem obveščanju Generalne policijske uprave, ko komisija zadeve ne odstopi neposredno GPU. Če bi KPK dokument posredovala v skladu s tem sporazumom, bi dokument imel dokazno vrednost v nadaljnji preiskavi,” je dejal mag. Grims.

Foto: SDS

Nadaljeval je, da v šesti točki soglasno sprejetih ugotovitev Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v zadevi “posebno poročilo v zadevi proliferacija, pranje denarja in financiranja terorizma – primer Farrokhzadeh in NLB” piše naslednje: “KNOVS je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji (NPU). Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Poleg tega pa naznanilo kaznivega dejanja niso posredovali Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen Sporazum med KPK in MNZ ter Policijo z dne 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je na to za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim Sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.” Poslanec SDS je dejal, da je bila ta ugotovitev soglasno sprejeta na KNOVS, v tej obliki so jo glede na magnetograme in priložene dokumente pripravile službe in to je bilo potem tudi soglasno potrjeno na seji Državnega zbora.

Klemenčičevo dejanje ustreza definiciji korupcije po zakonu
“Izgovarjanje na nepristojnost kot izgovor za očitno kršitev protokola meče še dodatno senco na integriteto dejanj in izjav aktualnega pravosodnega ministra. Iz vsaj dveh poizvedb takratne KPK pa tudi iz izjave ministra na seji KNOVS jasno sledi, da so se zavedali, da gre za utemeljen sum kaznivega dejanja in torej za očitno koruptivno ravnanje odgovornih, ki so opustili dolžnostno ravnanje, kar je prav definicija korupcije,”
 je dejal mag. Grims. Ob tem je dodal, da je pravosodni minister s svojim ravnanjem dejansko opustil dolžnostno ravnanje, zato tudi njegovo ravnanje očitno ustreza definiciji korupcije po zakonu, ki pravi, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. “To je četrti člen, prvi odstavek Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,” je opozoril mag. Grims.

Goran Klemenčič (Foto: STA)

Obljubam niso sledila dejanja
Ob nastopu funkcije je Klemenčič obljubil, da bodo v slovenskem pravosodju uvedene obsežne spremembe, ki naj bi privedle do rešitev sistemskih strateških vprašanj, ki vključuje gradnike pravosodnega sistema, a je bila realnost povsem drugačna, saj v ključne spremembe minister nikoli ni šel. Že vse od nastopa ministrske funkcije se Klemenčič vede arogantno in na izključevalen način v odnosu do predstavnikov tistega dela stroke, ki si prizadeva, da bi se v Sloveniji uredil pravosodni sistem, kjer bi veljalo spoštovanje vrednot, norm in standardov, ki bi nas pripeljali na evropsko pot. Več kot očitno prednost daje ideologiji in rešitvam, ki se ideološko in politično motivirane, kar onemogoča pripravo pravosodne zakonodaje, ki bi omogočila nujno potrebne reforme.

Zadeva Janković glede izločitve dokazov v zadevi farmacevtka, v kateri je ljubljanski šerif Zoran Janković v zameno za spolne usluge farmacevtki uredil službo za nedoločen čas, je pokazala, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane, ki se jim celo odvzame hiša in za 200 evrov proda na dražbi. Za neustrezno ravnanje sodstva je vsekakor objektivno odgovoren Klemenčič kot minister, kar seveda predstavlja enega izmed dodatnih razlogov za njegovo razrešitev z ministrskega stolčka.

Nina Žoher