Toliko o neodvisnih medijih – hobotnice lastništev tranzicijske levice so skoraj v vseh tiskanih in televizijskih medijih!

Včeraj je bil dan medijske svobode. Po mednarodnih lestvicah naj bi se medijska svoboda v Sloveniji izboljšala. Pri tem je treba povedati, da so te lestvice sestavljene na podlagi ocen novinarjev. Ker je večina tako imenovanih mainstream medijev zlizana z aktualno oblastjo, to ni nobeno presenečenje.

Če pogledamo RTV Slovenija je logično, da podpira vlado, saj je koalicija v programski svet nastavila svoje ljudi. Med njimi celo Domna Saviča, katerega edina kvalifikacija je, da na Twitterju drugače misleče zmerja s klerotalibani.

Lovke stricev segajo globoko v RTV
Nič manj pomembna ni povezava med Miletom Šetincem, znanim lobistom, in Mojco Pašek Šetinc, urednico dnevno-informativnih oddaj na TV Slovenija, ki je večkrat dokazala, da ji novinarska objektivnost dela težave. Očitno pod močnim vplivom svojega 20 let starejšega moža Mileta in družinskega prijatelja Milana Kučana med svojim delom težko pozabi na svoje družinske vezi in osebna prepričanja.

Novinarka RTV Eugenija Carl tiste, ki se ne strinjajo z njo, označuje z “mentalnimi omejenci” in skupaj s Pašek Šetinčevo toži vodjo opozicije, ker se je odzval na njune lažnive prispevke in ju imenoval za medijske prostitutke. Pri tem ne smemo pozabiti, da je imela RTV leta 2015 118 milijonov evrov prihodkov, od tega kar 96 milijonov evrov iz naslova izvajanja javne dejavnosti oziroma iz RTV naročnine, ki jo plačujemo vsi lastniki električnih priključkov. RTV bi morala zagotavljati objektivnost informiranja državljanov, saj je to njen osnovni namen. Namesto tega pa izvaja cenzuro in očitno navija za levo politično opcijo.

Tudi PRO Plus, ki izdaja programa POP TV in Kanal A, je znan po svoji odkriti podpori tranzicijski levici. Poleg tega, da dobi veliko prihodkov od podjetij v državni lasti, mu je država spregledala zlorabo monopolnega položaja pri uvedbi obvezne naročnine za njihove programe prek kabelskih operaterjev. Pomembne pa so tudi osebne povezave. Tjaša Slokar Kos, direktorica in odgovorna urednica informativnega programa 24ur, je poročena z Dragom Kosom, nekdanjim šefom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), znanem tudi po visoki ceni za opravljene forenzične preiskave v državni Novi Ljubljanski banki (NLB), in po tem, da je na Finsko izvozil afero Patria. Drago Kos je tudi brat razvpite veleposlanice v Nemčiji Marte Kos Marko, ki z našim denarjem promovira LGTB parade.

Vpliv na POP TV pa ima tudi najbolj znan nečak iz ozadja, Borut Jamnik, ki je v zvezi s Katarino Matejčič, novinarko POP TV, ki pokriva gospodarstvo. Glede na to, s čim se oba ukvarjata, lahko sklepamo, da je tudi njeno poročanje o določenih gospodarskih temah prilagojeno ohranjanju ugleda njenega partnerja, ki ji je menda celo pomagal do tega položaja. Planet TV izdaja Antenna TV SL, d. o. o., ki je v večinski lasti državnega Telekoma. Podjetje Antenna TV SL, d. o. o., bi brez več milijonske podpore Telekoma že zdavnaj propadlo. Leta 2015 je imelo kar 26 milijonov evrov negativnega kapitala. Tako ga posredno financiramo davkoplačevalci. Zaradi lastništva države pa je zagotovljeno tudi prijazno poročanje o Cerarjevi vladi.

V tiskanih medijih je monopol levice še večji
Precejšen del medijev obvladuje tudi eden najbogatejših Slovencev, ki je bil pravnomočno obsojen na šest mesecev zapora zaradi zlorabe položaja. Martin Odlazek je prek svojih in povezanih podjetij lastnik Dolenjskega lista, Salomona, družbe Svet24, radia RGL, Studia D, Radia Kum, Radia in TV Veseljak itd. Poleg tega ima v lasti skoraj vse pomembnejše tiskarne v Sloveniji, od Papir Servisa do podjetja Delo Tiskarna.

Lastnik Dela pa je postal FMR, d. d., ki ga obvladuje Stojan Petrič, ki je alfa in omega skupine Kolektor, čigar hobotnica se razteza vse od elektromotorjev, medijev pa vse do gradbeništva. Če k vsemu temu dodamo še časopisno hišo Dnevnik, ki jo obvladuje Bojan Petan, prek DZS, je jasno, da praktično vse tiskane medije prek različnih lastniških povezav obvladuje tranzicijska levica. Ker vsebinsko za vsako ceno branijo ali prikrivajo nečedne posle stricev iz ozadja, jim naklada vztrajno pada. Časopis Delo obvladuje Stojan Petrič, ki se je zaradi domnevno spornih okoliščin privatizacije Kolektorja, pa tudi zaradi prevzema podjetja Etra, znašel pod lupo Nacionalnega preiskovalnega urada. Delo ima v lasti tudi Gorenjski glas. Ta prevzem je kljub vsemu imel pozitivne posledice, saj so novi lastniki prinesli tržno logiko in začeli racionalizirati poslovanje. Vsebinsko pa Delo kljub temu ostaja zvesto tradiciji SZDL-jevskega glasila.

Uroš Hakl je skupaj s Sašom Todorovičem kupil časnik Večer. Pred tem je bil javnosti neznan in se je ukvarjal z informacijskimi tehnologijami. Sam ima v lasti 40 odstotkov Večera. Skupaj z očetom Borisom sta solastnika podjetja Hakl & Hakl, d. o. o., ki ima v lasti 19,9 odstotka Večera, d. o. o, ki je lastnik Zavoda PIS in Podjetja za informiranje Murska Sobota. Boris Hakl je solastnik podjetja Hakl IT, d. o. o., v katerem sta lastnika še Panvita, d. d., in Pomgrad, d. d., Staneta Polaniča.

Pomurski lobi ima lovke vse do parlamenta
Stane Polanič je najbogatejši in najvplivnejši posameznik v Pomurju in obvladuje celo vrsto podjetij. Prek brata njegove žene, Borisa in njegovega sina Uroša, pa obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Polanič pa je tesno povezan z Dejanom Židanom, predsednikom Socialnih demokratov. Židan je bil, preden je postal minister, direktor Polaničeve Panvite. Poleg tega je Uroš Hakl prek Večera kupil tudi blagovne znamke propadlega podjetja Delo prodaja. Večer je tako pridobil blagovne znamke, kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta. Tako je več kot očitno, da so vsi osrednji slovenski mediji tesno povezani s tranzicijsko levico in njihovo poslanstvo ni zagotavljati resničnih in kakovostnih informacij, ampak se predvsem ukvarjajo s tem, kako očrniti Janeza Janšo in preprečiti zmago demokratičnim silam na naslednjih volitvah.

Boris Tomašič