Tri leta po smrti Jožeta Zagožna država še vedno vodi svoj abotni “lov na čarovnice”

Jože Zagožen, Foto: STA

Minevajo tri leta od absurdnega pregona pokojnega Jožeta Zagožna in kalvarije njegove družine. Spomnimo, da je Specializirano državno tožilstvo RS mesec dni po smrti dr. Jožeta Zagožna (13. 9. 2013) izdalo Odredbo za izvedbo finančne preiskave zoper njega in njegove dediče. Opravilna številka dokumenta za finančno preiskavo: Ftp/15/13, dne 14.10.2013.

Jože Zagožen ni bil v zadevi Patria nikoli obsojen. Okrajno sodišče v Ljubljani je po okrajni sodnici Barbari Klajnšek na podlagi določila 139. člena ZKP, dne 24. 9. 2013 sklenilo: “… kazenski postopek zoper obdolženega Jožeta Zagožna se ustavi. Zaradi ustavitve kazenskega postopka, na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP, obremenjujejo stroški kazenskega postopka proračun.”

Tovrstna preiskava je tajna
Tovrstna preiskava je tajna, v njej se lahko uporabljajo posebne metode in sredstva. Gre za tajne preiskave na terenu na privatni lastnini, vstopanje na privatno lastnino, fotografiranje, zasliševanje ljudi, pregledovanje dokumentov pri pravnih osebah in tako naprej.

GDT Zvonko Fišer udaril tako po mrtvih kot živih Zagožnih
Še bolj absurdno od dejstva, da država preganja pokojnega Zagožna, je dejstvo, da tožilci preganjajo člane njegove družine. Dediči namreč niso nikoli bili v nobenem kazenskem postopku in nikoli obsojeni, tožilstvo pod vodstvom Zvonka Fišerja se je pač zadovoljilo s tezo s tržnice – “zagotovo je kaj prepisal na njih.”

A Višje sodišče v Ljubljani je junija lani prekinilo postopek odločanja o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper dediče pokojnega Jožeta Zagožna, saj je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Višji sodniki so namreč posumili, da Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni skladen s kar štirimi členi ustave.

Višje sodnike je med drugim zmotilo tudi to, da Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora dopušča zavarovanje nezakonitega premoženja na vsem premoženju pokojnega Jožeta Zagožna – tudi na tistem, ki ga je imel že pred sumom kaznivega dejanja. Odvetnik Marko Bošnjak je takrat opozoril tudi na judikat Evropskega sodišča za človekove pravice, da odvzem premoženja nezakonitega izvora ne more biti ukrep, ki bi se nanašal na osebo, ki ni bila spoznana za krivo kaznivega dejanja. Z zamrznitvijo premoženja pa je sodišče očitno izhajalo iz domneve krivde, čeprav Zagožen ni bil pravnomočno obsojen.

Sodišče je kljub vsemu družinskim članom zamrznilo premoženje
Trem članom družine Zagožen, soprogi in otrokoma, je okrožno sodišče aprila lani zamrznilo precej premoženja (v višini 837.309 evrov), tožilstvo pa ga je poskušalo odvzeti s tožbo v pravdnem postopku kot premoženje nezakonitega izvora.

Marija Zagožen je sklep o začasnem zavarovanju premoženja izpodbijala na Ustavnem sodišču (vložila je ustavno pritožbo), prav tako pa je aprila lani podala pobudo za oceno ustavnosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Obe pobudi, tista s strani Višjega sodišča v Ljubljani in tista s strani Marije Zagožen, se na Ustavnem sodišču še vedno rešujeta – že poldrugo leto torej. A takih pobud za oceno ustavnosti glede predmetnega zakona je na US še več, zato bi javnost vendarle pričakovala, da US končno odloči o (ne)ustavnosti ZOPNI, ki bo kot neustaven v tistih najbolj perečih členih tudi tako ocenjen.

Ali bo potem pravosodni minister Goran Klemenčič odrezal tudi kakšno tožilsko in sodniško glavo, ker so pokojnega Zagožna in njegove dediče preganjali in jim hoteli odvzeti premoženje po očitno neustavnem zakonu?

Ana Zagožen o kalvariji in kršenju človekovih pravic:
Ana Zagožen, hči pokojnega Jožeta Zagožna, je za Politikis.si povedala: “Za doživljanje procesa težko najdem besede, ki bi opisale moje počutje. To, kar doživljamo zadnja leta, lahko opišem kot globoko razočaranje in neizmerno bolečino. Ali kot je zapisal Srečko Kosovel: ‘Moja bolečina je ponosna in molčeča. Bolj kot ljudje jo razumejo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami.’ Vse, kar se nam dogaja, čutim kot velik osebni napad na vso družino. Preiskave proti očetu na osnovi zrežirane afere Patria so se namreč začele po njegovi smrti, ko se žal ne more več braniti, pa čeprav so imeli za gonjo proti njemu skoraj desetletje časa. Proces se je tako začel proti mrtvemu človeku, kar je absurd brez primere. Podoben absurd, kot da bi začeli preiskovati na primer Franceta Prešerna ali Ivana Cankarja. In to brez vsakršne osnove in na podlagi procesa, ki ga je Ustavno sodišče odpravilo. Osebno se ob vsem tem ne počutim več varno v svoji državi, doživljam neizmerno kršenje človekovih pravic, blatenje in preziranje. Namesto, da bi se opravičili za vso storjeno nepopravljivo škodo in bolečine v družini, nas na vseh področjih onemogočajo še naprej z vedno novimi preiskavami in preverbami. Skoraj dnevno prihaja pošta s sodišč, finančne uprave ali inšpektoratov. Težko je, ko spoznaš, da so izvedli tajno finančno (terensko, inšpekcijsko) preiskavo in počakali na pravnomočni sodni sklep o dedovanju, šele nato pa so naknadno pripravili sklepe o pričetku preiskave, tožbo pa je specializirano tožilstvo vložilo skoraj dve leti po očetovi smrti. Že tako je oče zbolel zaradi vseh krivic, sedaj pa se podobno dogaja njegovi družini, kot da bi se vrnili v obdobje po letu 1945, ko se je vse to že enkrat dogajalo očetovim staršem. Kljub temu, da sem popolnoma izgubila zaupanje v pravno državo in v varstvo človekovih pravic, pa vseeno upam, da se bodo našli pošteni ljudje v tej državi, ki bodo ukrepali in spregledali, kako nas ta pot, tlakovana s kršenjem človekovih pravic, vodi le še v pogubo.”
A. R., povzeto po Politikis.si