“Trubarju se je pripisovalo vse, tudi sovražni govor.”

Primož Trubar. Človek, ki nas je prvi pozdravil z “Lubi Slovenci”, človek, ki nas je učil to, kar se danes rado pozablja: ljubezen do lastnega jezika, ljubezen do naroda. Njemu v spomin danes praznujemo dan reformacije, državni praznik in dela prost dan.

Osrednja proslava je bila v petek, danes pa bo potekalo več prireditev, v evangeličanskih cerkvah pa tudi praznična bogoslužja.

V poslanici je škof Evangeličanske cerkve Geza Filo med drugim zapisal, da je začetek reformacije pomenil zgodovinsko priložnost. “Slovenci smo v času reformacije stopili na pot preobrazbe duha časa in ga znali povezati s potrebami ljudi,” je poudaril.

V času antikrista
Osrednjo proslavo je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar letos pripravilo v Celju, slavnostni govornik Igor Grdina pa je kot enega izmed elementov slovenske reformacije izpostavil t. i. prečrtanje obupa. Trubar in Jurij Dalmatin sta v svojem opusu zapustila zelo jasne predstave o tem, da živita v apokaliptičnem času. Živela sta namreč v veri, da je antikrist že na zemlji, a to ju ni navdajalo z obupom in nedejavnostjo. Dalmatin je tako že pri 37 letih izdal svojo Biblijo, natisnjeno v kar 1500 izvodih, je poudaril Grdina.

Med odlikami reformacije je Grdina omenil še sposobnost uvidevanja dejanskega stanja pri somišljenikih in drugače mislečih. Trubarju ni bilo v veselje ugotavljati, da so pomembneži v velikih grehih, je ponazoril. “Resnicoljubnost moža, ki ga nemara edinega ni mogoče pogrešati v slovenski zgodovinski izkušnji,” je po njegovem mnenju pomenljiva še danes.

Od begunca do sovražnega govora
Obenem je spomnil, da se je Trubarju godila krivica. Bil je begunec, izgnanec in Slovenec, ki se mu je pripisovalo vse, od pripadnosti podeželskemu domačinstvu do drobnoburžuaznega porekla pa vse do sovražnega govora, je še dejal Grdina.

U.U., STA

  • MEFISTO

    Spomnite se, da tudi komunistični režim ni kaj prida častil Primoža Trubarja in je omaloževal njegove zasluge, da je slovenščina postala tudi knjižni jezik.

    Ker se po osomsvojitvi Slovenije ni smelo več javno preganjati Vesoljne Svete katoliške Cerkve na Slovenskem, so obudili reformacijo, z njo vred pa so, da bi oslabili katoliško cerkev, začeli povzdigovati protestantizem oziroma evangeličanstvo, kar je Evangeličanska Cerkev na slovenskem tudi s pridom izrabila in zlorabila.

    Ne pozabite, tudi elitne zloglasne nemške enote SS so bile zvečine protestantske.

    • Anthon

      Ker sem v totalitarnih časih (sredina 70. let) poslušal predavanja tudi o Trubarju, ki so ga profesorji precej povzdigovali, se ne morem čisto strinjati s prvim odstavkom tvojega komentarja. Je pa šlo seveda za to, da ni bil katoliški in so ga smeli proučevati v detajle. Jasno, da je ravno zato slovenistika v tem pogledu ostajala na pol poti. Šele Toporišič se je na primer resno naslonil na katoliškega meniha Stanislava Škrabca. Mnogi katoliški avtorji in zaslužni ljudje vseh sort so tedaj dejansko morali ostati bolj v ozadju, tudi tisti starejši. Vem pa, da so jih tedanji profesorji poznali, le govoriti ni bilo zaželjeno o njih. Se je pač vedelo, kaj je “in” in kaj ne.

      Torej, nič se kakor koli ne spotikam ob tvoj komentar, samo dopolniti sem ga hotel. Upam, da se tudi strinjaš, da je s Trubarjem danes (in tudi v socializmu) glede “uradnega javnega mnenja” enako ali vsaj podobno kot s tako imenovanim enobejem. Desetletna propaganda je naredila svoje. Seveda je Trubar zame pozitivna osebnost, ne glede na to, da je v Sloveniji javno že tako in tako pod znakom plus. Glede enobeja seveda ni tako. Tam je ostala le propaganda.

  • Ryuk

    Res škoda, da se danes bolj praznuje nek Helloween, kot pa dan reformacije.

  • drzavljanslo

    Lubi, Lublana, Gorenska,… brez j-jev, ki so nam jih navlekli jugoljubci.

  • marta

    Trubarja upravičeno štejemo za začetnika slovenske književnosti in za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika zato ima on za razvoj in obstanek slovenskega jezika zagotovo velike, če ne celo največje zasluge, vendar poleg tega pa se zelo malo, ali nikoli ne omenja, da je tega brihtnega fanta iz Rašice izšolala Katoliška cerkev, ki ji je kasneje obrnil hrbet ter začel (preko goriškega škofa) prijateljevati z Martinom Luthrom in sprejemati njegove protikatoliške ideje.. Martin Luther se je (takrat še katoliški menih) v svoji nadutosti celo sprl in uprl papežu in še več……..zaradi vsega tega je slovenska katoliška cerkev Trubarja upravičeno opozarjala, kritizirala in končno izgnala.
    Tedaj je Trubar odšel v Nemčijo, pristopil k augsburški veroizpovedi ter postal pravi protestant.
    Kot protestantski duhovnik se je v Nemčiji kmalu oženil z Barbaro, hčerjo Mateja Sitarja iz Kranja in V svojem življenju se je tri krat oženil. Po Barbarini smrti še z Anastazijo in Agnezo. Imel je več otrok vendar so otroštvo preživeli le Primož, Magdalena in Felicijan.
    Na nemškem se je šele dodobra zavedel kakšno kulturno siromaštvo vlada v – od Turkov opustošenih, slovenskih deželah. Kasneje je Turke omenjal v vsaki izdani knjigi, kot največjo nesrečo, ki je prizadela »lube brate inu Slouence« in jih omenjal, kot stalno nevarnost za zahodno civilizacijo.
    Kako daljnovidno, kajne ?

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!