Uspešne Slovenke spregovorile: “Ne postavljajte svojih sanj na stranski tir.”

Datum:

V organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika in nemške fundacije Konrad Adenauer Stiftung je potekala konferenca z naslovom “Politika, družina in družba” in se dotaknila veliko tematik, ki so izrednega pomena za današnjo družbo in našo sedanjost ter prihodnost. Kljub poudarku na mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, je bila razprava širša in za področje nasilja precej bolj celostna.

O pravicah žensk, njihovi vlogi v družini in družbi, o nedopustnih diskriminacijah in nasilju so spregovorile Jelka Godec, poslanka v DZ RS in podpredsednica Slovenske demokratske stranke, predsednica Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke in generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, poslanka in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, Patricija Šulin, evropska poslanka in stalna poročevalka za enakost spolov na Odboru za proračun in mag. Jelena Konda, podpredsednica Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke.

Foto: Robert Fojkar Komac
Foto: Robert Fojkar Komac

Uvodni nagovor je pripadal predstavnikom organizatorjev, mag. Ivanu Matanoviću iz nemške fundacije Konrad Adenauer Stiftung ter evropskemu poslancu in podpredsedniku Slovenske demokratske stranke dr. Milanu Zveru, ki je spregovoril v imenu Inštituta dr. Jožeta Pučnika in Alenki Jeraj, predsednici Ženskega odbora SDS.

Matanović je uvodoma izpostavil, da so izzivi, s katerimi se trenutno soočajo ženske, mednarodni izzivi. Izpostavlja, da so ženske ključne v družbi in politiki, njihova vloga pa se mora povečati. Ženske bi morale biti po njegovem vključene v vse procese v družbi in politiki. Dr. Zver je ravno tako povedal, da je to pomembna tema, ki je ne gre prepustiti zgolj levici in da bi morale biti ženske enakopravne moškim.

Jerajeva je spomnila, da je vlada Janeza Janše med letoma 2004 in 2008 sprejela zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je zagotovo premaknil marsikaj in na tem bi morali graditi tudi v prihodnje.

Ženske lahko največ naredijo same
Godčeva je govorila o ženskah v politiki. Le teh še vedno ni na vodilnih položajih, vidimo pa jih v manjših občinah, tik pod vrhom, ključne vloge pa so jim zelo redko zaupane. Sama v politiki nikoli ni čutila, da bi moški nad njo izvajali nasilje, z njo in tudi ostalimi delajo enakovredno. Večje število žensk v politiki pomeni, da se pogosteje obravnavajo teme, ki moškim niso tako blizu. To so predvsem zdravstvo, sociala in izobraževanje ter kultura. Njen poudarek je temeljil tudi na tem, da so si ženske večkrat same krive, da niso dovolj samozavestne in pogumne, da bi se vključile v politiko, imajo tudi slabo samopodobo. Večkrat se namreč zgodi, da k vključevanju v politiko svoje žene spodbujajo možje, a le stežka naredijo ta korak. Največkrat se ženske, če že, vključijo v politiko šele takrat, ko otroci odrastejo, prej pa svoje sanje postavljajo na stranski tir.

Pri ženskah v politiki še vedno najprej opazijo obleko in frizuro, vsebina ostaja na zadnjem mestu, pri moških pa je ravno obratno
“Ko sem šla v politiko, je bilo precej težko, a vse se da”, je zbranim zaupala Godčeva. “Če je žena zadovoljna, je tudi doma lepše”, je še dodala. “Če ženska ne more uresničiti svojih sanj, je nesrečna,” je bil tudi eden izmed njenih ključnih poudarkov. Ženska v politiko prinese čustveni naboj, a vseeno mora to znati uravnavati in “napadov” ne jemati osebno.

Uničiti želijo slovensko družino, vse več mladih pa je brezposelnih
Alenka Jeraj je govorila o družinski politiki in prihodnosti slovenske družine. Družina je edini kraj, v katerega se ne da posegati kar tako, zaprta skupina, v kateri vlada zaupanje. Boji se, da želijo nekateri uničiti slovensko družino, ki državljanom pomeni največ. Družina je namreč med vrednotami v Sloveniji na prvem mestu. Pomembno je, da se gradi na mladih, skrbi pa jo, da so se skozi leta zmanjševale kadrovske štipendije, ki mladim omogočajo zaposlitev. V zadnjih letih se je podelilo več državnih štipendij, a ti štipendisti so ob koncu šolanja običajno brez zaposlitve, kadrovske pa so vezane na trg in posledično so potem ti ljudje zaposljivi. Brezposelnost v Sloveniji je bila leta 2008 7,4 odstotna, danes pa znaša 10,8 odstotkov. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar se sicer hvali s tem, da je njegova vlada brezposelnost zmanjšala in da so zaposlili 50.000 mladih, a žal te trditve niso resnične. Te številke so zgolj na račun tega, da so mlade brezposelne vključili v dodatno izobraževanje in druge dejavnosti, ki zakrivajo realno stanje.

Mnogi mladi so prisiljeni v prekerne oblike dela, ki jim ne zagotavljajo varnosti in dobrih obetov za prihodnost. Vse več mladih izobraženih in tudi drugih se izseljuje v tujino. Zadnja leta se je iz Slovenije izselilo 12.000 ljudi, predvsem mladih. To bi moralo skrbeti vsako resno vlado, a trenutni ni kaj dosti mar za to. Če se bo tako nadaljevalo, bo čez 50 let v naši domovini le še 73 odstotkov Slovencev in Slovenk.

Vse več izseljevanja, na drugi strani pa vse manj rojstev
Problem je tudi število rojstev in na drugi strani tudi veliko število splavov. Janševa vlada je sprejela vrsto ukrepov, namenjenim mladim družinam, in takrat se je število rojstev tudi povečalo. V nekem obdobju je bilo pri nas tudi 25.000 splavov letno, lani pa okoli 4.000. Največkrat splav naredijo dekleta, stara med 25 in 35 let, in ne izredno mlade ženske, kot mnogi mislijo.

Jerajeva je izpostavila, da potrebujemo spremembe, ki bodo naklonjene družinam in mladim. Gre za ukrepe za mlade, pozitivno družinsko politiko, brez pretresov in teorij spola.

V naši državi namesto centrov za socialno delo problema nasilja v družini rešujejo nevladne organizacije, kjer so velikokrat posamezniki, ki so tudi sami izkusili nasilje in želijo sedaj pomagati drugim.

Ničelna toleranca do nasilja
Tudi Eva Irgl je dokazala, kako veliko ji pomeni družina, ki je osnovno zatočišče, v katerem vsak pričakuje varnost. Žal ni vedno tako, ravno znotraj družine se zgodi največ nasilnih dejanj. Poudarila je, da moramo zavzeti ničelno toleranco do nasilja.

Slovenija je tako kot mnoge druge države ratificirala Istanbulsko konvencijo. To je dokument, ki celostno obravnava nasilje nad ženskami in je ena ključnih konvencij Sveta Evrope.

Nasilje nad posameznikom v družbi in družini je nedopustno
Žalostno je, da vsak dan umre vsaj 12 žensk zaradi nasilja, povezanega s spolom. “Ne smemo si zatiskati oči in se delati, da nič ne slišimo in nič ne vidimo,” je poudarila Irglova. Žrtev nasilja čuti dolgotrajne posledice, ki popolnoma ohromijo telo in to vpliva na psihično delovanje posameznika. Po podatkih Sveta Evrope bo ena od 4-ih žensk in eden od 6-ih moških izkusilo nasilje v družini, prijavljenih pa je manj kot tretjina takšnih dejanj. Preden ženske nasilje prijavijo, čakajo povprečno 5 let. Ogromno je tudi nasilja nad mlajšimi od 18 let in tudi nasilja nad starejšimi. Slednje je še vedno tabu tema, na tem področju bi morali tudi po besedah Irglove naredi še ogromno.

Tudi v razvitem svetu so ženske diskriminirane
Na konferenci je spregovorila tudi evropska poslanka Patricija Šulin in stalna poročevalka za proračun na področju enakosti spolov. Glavna tema njenega nagovora je bila diskriminacija žensk v razvitem svetu. Nikoli ji ni odveč spregovoriti o tej temi. Ženske v evropskem razvitem svetu imajo pravice na višji ravni kot ženske iz nerazvitega sveta. Neizobražena ženska se težje bori proti vsem oblikam nasilja, zato ga je več v nerazvitem svetu. Med milijardo nepismenih na svetu je dve tretjini žensk, predvsem iz podeželskega okolja. Šulinova je izpostavila, da je v evropskem parlamentu glede vključenosti žensk slika približno enaka kot v slovenskem. Od 751 poslancev in poslank je le 267 žensk. Zanimivo je, da še nobena ženska ni predsedovala evropski komisiji.

Predsednik Evropske komisije Juncker: “Enakost spolov ni luksuz, ampak politična nuja.”

Ženske morajo biti pogumne
Tako kot Godčeva je tudi Šulinova izpostavila, da lahko največ naredijo ženske same. Skrbi jo tudi to, da se zanemarja področje nasilja nad otroki. Ženske in otroci so namreč še vedno najbolj ranljivi za vse oblike diskriminacije. Velik problem je tudi, da je 7 milijonov mladih do 25 let brezposelnih. Po njenih besedah je ženske treba spodbujati, da prevzamejo vodilne vloge v gospodarstvu in se lotijo podjetništva. Žal je v Sloveniji še vedno tako, da so ženske za enakovredno delo plačane za tretjino manj kot moški in tudi počasneje napredujejo. Govorila je tudi o dostojanstvu, integriteti in seksističnemu nasilju. Pri nas so “dober” primer natakarice, ki so še vedno velikokrat neprimerno nagovorjene, moški jih otipavajo in se nič ne naredi, da se to prepreči. Zaradi sramu ženske takšnega in drugačnega nasilja običajno ne prijavijo, k temu botruje tudi pretekla vzgoja, kar pa se počasi spreminja. Ženske večkrat ostajajo v nasilnem odnosu, ker želijo zaščititi otroke, a se ne zavedajo, da ima otrok, ki odrašča v nasilni družini, večje psihične travme, kot če mama zapusti nasilnega partnerja in odide v neko varno okolje. Zaključila je z mislijo, da je stalna skrb odbora za proračun, da se vnese postavko za odpravo neenakosti med spoloma, generalno gledano na vseh segmentih.

S prihodom migrantov se je nasilje znatno povečalo
Ob koncu je spregovorila tudi podpredsednica Ženskega odbora SDS mag. Jelena Konda in se dotaknila predvsem problema migracij in nasilnega ravnanja migrantov. Sprašuje se, kdo si želi živeti v tesnobnem strahu zaradi priseljencev, ki zahtevajo, da svoje vrednote zamenjamo za njihove. Problem je, da je številčno največja skupina med migranti moška, predvsem mladih. Nekateri so izvedli in še izvajajo brutalno nasilje nad migrantkami in evropskimi ženskami. Spomnila je samo na nekaj primerov, ki so odmevali v Nemčiji. Moški običajno ustvarijo krog okoli žrtve, jo otipavajo, okradejo in včasih tudi posilijo. Povedala je, da so Nemke izpostavile, da je to v politiki tabu tema in se o tem ne govori. Omenila je 16 let staro dekle iz Nemčije, ki je izkusilo strah pred migranti. Na Angelo Merkel je naslovila stavek: “Vi ste ubili Nemčijo!” Vprašanje integracije migrantov je zelo občutljiva tema, ustrezne rešitve pa bo potrebno iskati v osrčju Evrope.

“Evropejci moramo od migrantov in beguncev zahtevati spoštovanje naših vrednot in kulture, drugače bomo kmalu tujci v svoji lastni državi. Od njih moramo zahtevati tudi spoštovanje ženskega telesa in dostojanstva. Če naših zahtev ne bodo sprejeli, jim moramo jasno povedati, da tu v Evropi niso zaželeni in moramo to tudi odločno udejanjiti.”

Vsakršno nasilje je nedopustno, vsi pa si zaslužimo biti varni, ljubljeni in srečni. Imejmo odprte oči, prepoznajmo nasilje in ukrepajmo. Ne zatiskajmo si oči, ker tako problem nasilja le še poglobimo, nasilneži pa se prosto sprehajajo naokoli in izbirajo nove in nove žrtve.

Barbara Pirh

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...