Ustavno sodišče RS je v obravnavo sprejelo ustavno pritožbo poslanca SDS Andreja Širclja in sklenilo, da do končne odločitve zadrži izvajanje odredbe o preiskavi iz leta 2015, ki je bila izvedena v Državnem zboru RS. Specializirano državno tožilstvo mora v 24 urah po prejemu sklepa ob navzočnosti predstavnika DZ zapečatiti vso zaseženo dokumentacijo.
Andrej Šircelj se je na odredbo, na podlagi katere je bila pri njem opravljena preiskava, na ustavno sodišče pritožil skupaj z še 12 poslanci in poslankami. Navajali so, da je izpodbijana odredba v neskladju z ustavno zagotovljenimi pravicami, trdijo pa tudi, da gre za nedovoljen poseg v delo poslancev in njihovo avtonomijo, določeno v ustavi, za poseg v parlamentarno demokracijo ter za kršitev načela delitve oblasti.
Do končne odločitve ustavnega sodišča je to zato prepovedalo opravljanje kakršnihkoli nadaljnjih preiskovalnih dejanj na podlagi odredbe, po kateri so decembra 2015 pri poslancu opravili preiskavo v prostorih DZ glede zadev, ki so se nanašale na njegovo delo nekdanjega predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).
“
Okrožno sodišče v Ljubljani je v predkazenskem postopku zoper pet osumljencev, med katerimi je tudi Šircelj, namreč decembra 2015 izdalo odredbo, s katero je odredilo hišno preiskavo poslovnih prostorov v DZ, ki jih je takrat uporabljal poslanec SDS. Odredba vsebuje pooblastilo za zaseg sledov kaznivih dejanj in predmetov, sodišče pa je z njo odredilo tudi zaseg in zavarovanje vseh elektronskih podatkov in sporočil, ki so na strežnikih, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja DZ, in sicer ne glede na lokacijo strežnikov in podatkov.
Ustavno sodišče je sicer marca letos na specializiranem državnem tožilstvu preverilo, kako poteka predkazenski postopek, in dobilo pojasnilo, da je Nacionalni preiskovalni urad 16. februarja lani na tožilstvo vložil ovadbo zoper pet fizičnih oseb in eno pravno osebo.
Ustavno pritožbo poslanke Anje Bah Žibert in drugih poslancev glede te zadeve pa je ustavno sodišče zavrglo. “Ni dvoma, da pritožnik izkazuje pravni interes za vložitev ustavne pritožbe, saj izpodbijana sodna odredba preiskovalce pooblašča za ukrepe, s katerimi se že na prvi pogled posega v njegove pravice, natančneje splošno pravico do zasebnosti ter prostorski in komunikacijski vidik zasebnosti,” so pojasnili na ustavnem sodišču. Na druge pritožnike pa se izpodbijana odredba ne nanaša, prav tako pa tudi ni izkazano, da bodo preiskovalci na podlagi odredbe pridobili podatke, ki se nanašajo na te pritožnike.
D. Č.