Ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja

Jože Zagožen, Foto: STA

Ustavno sodišče RS je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zahtevo je vložilo Višje sodišče v Ljubljani, ki se je z dilemo o ustavnosti zakona srečalo pri obravnavi tožbe, s katero država za odvzem premoženja toži dediče pokojnega dr. Jožeta Zagožna, ki je bil med obtoženimi v zadevi Patria.

Država je namreč zoper Zagožnovo ženo Marijo, sina Mateja in hčerko Ano vložila tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora ter obenem predlagala podaljšanje že odrejenega začasnega zavarovanja tega ukrepa in njegovo razširitev. To je storila po tistem, ko je bila zoper pokojnega Zagožna uvedena finančna preiskava, ker je obstajal utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje.

Kot je razvidno iz obrazložitve ustavne odločbe, naj bi bila v finančni preiskavi ugotovljena nepojasnjena razlika med obsegom Zagožnovega premoženja, porabo sredstev za osebno potrošnjo, njegovimi dohodki, prijavljenimi davčnemu organu, zmanjšanimi za davke in prispevke, in drugimi prejemki v višini 837.309,86 evra. Njegovi dediči pa naj bi z dedovanjem to premoženje prejeli.

Po mnenju sodišča je zakon kršil štiri člene Ustave RS
Država je tako postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek, da so določene nepremičnine oziroma solastninski delež na njih premoženje nezakonitega izvora, ter oblikovalni zahtevek za odvzem teh nepremičnin in za vzpostavitev državne lastnine na njih. Na iste nepremičnine je bilo predlagano tudi začasno zavarovanje.

Višje sodišče mora v postopku odgovoriti na vprašanje, ali je kot verjetna izkazana terjatev, katere začasno zavarovanje oziroma podaljšanje zavarovanja zahteva država. A je postopek prekinilo in se obrnilo na ustavno sodišče, saj meni, da zakon krši 2., 22., 23. in 33. člen ustave.

Višjemu sodišču se zdi, denimo, nesprejemljivo, da je glede na prvi odstavek 5. člena zakona domnevno nezakonito pridobljeno premoženje vse premoženje zavezanca, ne glede na to, kdaj ga je ta pridobil. Torej ne vsebuje časovne omejitve, s tem pa dopušča odvzem premoženja, ki ga je zapustnik pridobil kadar koli pred domnevno storitvijo kataloškega kaznivega dejanja. Torej bi se tako štelo za premoženje nezakonitega izvora tudi nepremično premoženje, pridobljeno 20 let pred domnevno zapustnikovo storitvijo kaznivega dejanja.

Ureditev brez časovne omejitve pridobitve premoženja pa dopušča, da se preveč premoženja, ki je morda zakonito, oceni kot nezakonito in da se odvzame tudi premoženje, ki ni nezakonitega izvora, s čimer se nesorazmerno posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in do mirnega uživanja premoženja, med drugim navaja višje sodišče.

Predmet odvzema je lahko le premoženje, ki je pridobljeno pet let ali manj pred domnevnim kaznivim dejanjem
Ustavno sodišče pa meni, da časovna omejitev obstaja v povezavi z drugimi določbami zakona. Opozarja namreč na očitno vsebinsko povezanost obdobja, za katerega se sme opraviti finančna preiskava, zapisana v drugem stavku petega odstavka 10. člena zakona, in premoženjem, ki je domnevno nezakonitega izvora (prvi, drugi in tretji odstavek 5. člena zakona) in je zato tarča odvzema iz prvega odstavka 34. člena zakona.

Torej le “tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, more in sme biti element domneve o nezakonitem izvoru premoženja”, pravi ustavno sodišče. Za izračun nesorazmerja med premoženjem in dohodki je torej pomembno obdobje, v katerem je bilo premoženje (nezakonito) pridobljeno. Podatki, iz katerih je to sorazmerje po zakonu mogoče in dopustno izračunati, pa so le podatki za obdobje pet let pred letom storitve očitanega kataloškega kaznivega dejanja. “Mogoča je torej razlaga, po kateri je domnevno nezakonitega izvora in s tem predmet odvzema lahko le premoženje, ki je pridobljeno pet let ali manj pred letom storitve očitanega kataloškega kaznivega dejanja,” med drugim navaja ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je sicer Zagožnovim na njihov predlog priznalo položaj udeležencev v postopku pred ustavnim sodiščem, ni pa presojalo njihovih navedb iz postopka na višjem sodišču, kolikor te presegajo v zahtevi sodišča opredeljeni predmet izpodbijanja. Ko pa se bodo v sodnih postopkih izrekla redna sodišča, bodo imeli udeleženci možnost zoper odločitve sodišč vložiti ustavno pritožbo in tudi morebitno pobudo za oceno ustavnosti zakonskih določb, na katerih bodo temeljile sodne odločbe, so dodali v odločbi.

Finančna preiskava je bila uvedena šele po smrti Zagožna
Trem članom družine Zagožen, soprogi in otrokoma, je namreč okrožno sodišče aprila 2015 zamrznilo precej premoženja, in sicer šele po smrti Jožeta Zagožna. Tožba v predmetnem postopku je bila vložena šele potem, ko je bil izdan pravnomočen sklep o dedovanju, tožilstvo pa ga skuša odvzeti v pravdnem postopku kot premoženje nezakonitega izvora. Gre za premoženje, ki je bilo dedovano po smrti Zagožna, tako da ne vzdrži kvalifikacija, da je pokojni karkoli prenašal na družinske člane.

Tožilstvo je v finančni preiskavi pretresalo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000.

Demokracija