Ribe predstavljajo precejšen delež v prehrani večine svetovnega prebivalstva. Rezultati raziskave Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja pa so pokazali, da odrasli pogosteje uživajo morske ribe kot sladkovodne.
Glede na prvo prehransko raziskavo iz leta 1997 se je pogostost uživanja rib in morskih sadežev zmanjšala, in sicer z enkrat tedensko na enkrat do trikrat mesečno. Kot kažejo podatki, 12,1% odraslih prebivalcev Slovenije nikoli ne uživa rib.
Ribe glede hranilne sestave lahko pomembno izpolnijo prehranske potrebe ljudi, saj so vir biološko vrednih beljakovin, koristnih maščob, mineralov in vitaminov, topnih v maščobi. Užitni delež je pri ribah sicer nižji kot pri toplokrvnih živalih, vendar je ta dobro prebavljiv in izkoristljiv.
Rezultati analize
V okviru monitoringa so bile vzorčene naslednje vrste rib: klen, potočna postrv in soška postrv, v reki Dragonji tudi štrkavec. Pri večini slovenskih rek je bil na istem mestu vzorčenja vzet vzorec v letu 2012 in 2013. Kemijske analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, z uporabo validiranih metod. V okviru monitoringa so bile v ribah izvedene analize nevarnih snovi, ki se lahko kopičijo v živih organizmih.
Analiza podatkov je pokazala, da za presojane vzorca klena iz Save in Kolpe, ki je višja od zakonske mejne vrednosti zaradi vsebnosti živega srebra niso varni za zdravje ljudi. Za zdravje ljudi pa niso varni tudi soške postrvi iz Soče, Idrijce in Krupe, kajti vsebujejo višjo vrednost živega srebra, niklja ter dioksinov.
Uživanje rib pri prebivalcih Slovenije
Za prebivalce Slovenije nimamo na voljo točnih podatkov glede zaužitih količin rib, sploh ne za prostoživeče sladkovodne ribe iz potokov, rek in jezer. Prebivalci Slovenije povprečno potrošimo 1,46 kg svežih ali zamrznjenih rib na leto (oziroma 4 kg skupaj z morskimi sadeži in drugimi ribjimi izdelki), kar predstavlja 4g na dan na prebivalca.
Ribe in tveganja za zdravje
Večina ribjih kultur po svetu je do neke mere že onesnažena s kemikalijami iz okolja, kot so kovine ali obstojna organska onesnaževala. Vsebnosti teh snovi so običajno višje pri starejših ter večjih vrstah rib roparic in verjetno povezane z naravo kemikalije ter življenjskimi pogoji, metabolno aktivnostjo in vedenjem rib. Ribe so tudi primeren indikator onesnaženosti okolja, saj so tekom življenja izpostavljene morebitnim okoljskim onesnaževalom v vodi. Živijo zadosti dolgo, da z njimi lahko spremljamo in vrednotimo njihovo dolgotrajno izpostavljenost onesnaževalom. Čeprav pričakujemo, da bi se tveganja za zdravje zaradi okoljskih onesnaževal, ki jih najdemo v ribah, lahko izrazila le ob dolgotrajnem uživanju bolj onesnaženih rib, pa mora biti zagotovljeno, da je vsaka prostoživeča riba, ki jo zaužijemo, varna in ne vsebuje onesnaževal v takih količinah, ki bi lahko škodile zdravju.
I.K., NIJZ