V času navijaške evforije pred finalom evropskega prvenstva v košarki, v katerem sta se pomerili Slovenija in Srbija, je v bližini železniške postaje Verd iztiril tovorni vlak. Kljub temu, da so Slovenske železnice sporočile, da poškodovanih ni bilo, pa je več kot očitno dejstvo, da so železnice dotrajane in nič ne kaže v tej smeri, da bo prišlo do izboljšave, če se bo v primeru neuspešnosti referenduma vsa pozornost osredotočila na financiranje in izgradnjo zlatega tira Divača–Koper. Ker bo vlada več kot milijardo evrov vložila v drugi tir, bo preostala železniška infrastruktura še naprej klavrno propadala, saj bo zmanjkalo denarja za njeno posodobitev.
Na železniški progi Postojna–Ljubljana je med Borovnico in Verdom ob 20.16 iztiril tovorni vagon, poroča Uprava za zaščito in reševanje. Iztirjeni vagon je po navedbah STA prispeval k podrtju precejšnjega dela železniške infrastrukture, natovorjeni tovor pa se je razsul in deloma padel v večjo globel. Prostovoljni gasilci iz Borovnice, Ljubljane, Stare Vrhnike, Vrhnike in Verda so ob nesreči posredovali, policija pa je javnosti sporočila, da tovor na vlaku ne predstavlja nevarne snovi, saj gre za fosfat. Izvedba varnostnega protokola v obliki pregleda razsutega tovora in odvzem vzorca je razkrila, da je pH nevtralen.
Potovanje je dolgotrajno
Vsi, ki železnice uporabljajo na dnevni ravni, vedo, da so te dotrajane, saj pot z vlakom traja veliko dlje kot bi ta morala v 21. stoletju. Za pot od Ljubljane do Maribora potrebujete do 3 ure, od Ljubljane do Ptuja do 3 ure in pol, od Ljubljane do Celja in od Ljubljane do Jesenic potrebujete do uro in pol, od Ljubljane do Novega mesta do dve uri, od Ljubljane do Murske Sobote okrog 5 ur, od Murske Sobote do Kopra pa kar do 8 ur in pol, vmes pa morate kar štirikrat prestopiti.
Kot lahko vidimo na podlagi konkretnih podatkov, potniki na vlakih porabijo velik del svojega življenja, zato bi bila nujna potrebna modernizacija, vendar pa se očitno vladi zdi prioritetnega pomena le pot na relaciji Divača–Koper. Dejstvo je tudi, da gre za ogromno razliko med ocenami vrednosti projekta, kot jih navajajo predstavniki vladajoče koalicije in kot je navedeno v vladnem zakonu, saj gre za stomilijonske zneske.
Ocena vrednosti projekta povsem neenotna
Predsednik vlade Miro Cerar je na seji državnega zbora (DZ) maja letos povedal, da bo strošek izgradnje drugega tira na kilometer okoli 27 milijonov evrov, kar za celotno traso, dolgo okrog 27 kilometrov, znese približno 720 milijonov evrov. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je ob svoji predstavitvi za ministra v DZ izjavil, da drugega tira ne potrebujemo še 20 let, je na izredni seji DZ izjavil, da je investicijska vrednost drugega tira 985 milijonov evrov. Pri tem je treba omeniti še študijo podjetja Geodata Engineering, ki je po naročilu ministra za infrastrukturo preverilo vrednost projekta drugega tira in prišlo do cene najmanj 1,159 in največ 1,46 milijarde evrov, skupaj z davkom na dodano vrednost. Glede na to, da je več kot vidna neenotnost pri ocenah vrednosti projekta, so pod vprašajem tudi ocene o novih 9 tisoč delovnih mestih, kot tudi nadzor projekta mednarodnih institucij.
N. Ž.