Mainstream mediji so proti vrhovnemu sodniku Janu Zobcu sprožili pravo ofenzivo sovraštva, ker naj bi se lansko leto zlagal o tem, da je v prostorih sodišča doživel fizični in verbalni napad policista, in ob tem objavili posnetek varnostnih kamer na ljubljanskem sodišču, ki po njihovo trditve Zobca postavlja na laž. V bran Zobcu so se oglasili trije priznani slovenski pravniki: dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič, ki so zgroženi nad pogromom s strani mainstream medijev in spletnih komentatorjev, ki imajo vse elemente sovražnega govora. Da pa so takšni – sovražni – javni odzivi povsem normalni, kaže na naravo prevladujoče mentalitete v slovenskem javnem prostoru.
Teršek se je na družabnem omrežju Facebook odzval na članek na 24ur.com z naslovom “So sodnika Zobca res napadli?” in poudaril, da ga ne zanimajo več podrobnosti opisov dogodkov pred objavo posnetka. “Niso odločilne za temeljno vprašanje in končni politično-kulturni sklep. Zanima me samo še eno vprašanje, ki je temeljno in odločilno. Dogodek, arhiviran tudi s posnetkom, jasno in nedvoumno prikazuje arbitrarno oblastno držo, izvajano s policijsko vlogo ob glavnem vhodu na sodišče. Nesprejemljivo je, da se sodnika vrhovnega sodišča zaustavi tako, kot je bil zaustavljen, dotakne, kot je bil dotaknjen in obravnava, kot je bil obravnavan.”
Teršek: “Šlo je izključno za oblastno arbitrarnost, gospodovanje policista, za princip arbitrarne volje in za izvajanje volje do oblastne arbitrarnosti iz principa”
Po besedah Terška je odločilno to, da niti slučajno ni šlo za primer neke obravnave nekoga v sodni palači iz varnostnih razlogov. To je bilo namreč že tedaj jasno, danes pa je še bolj jasno. “Šlo je izključno za oblastno arbitrarnost, gospodovanje policista, za princip arbitrarne volje in za izvajanje volje do oblastne arbitrarnosti iz principa. A slovenska pravna stroka in javnost, ta in ona, tega ni želela razumeti, ne zmore razumeti, noče razumeti in ne bo razumela. Ljudje okrog nas so, kot mi je pravilno dejal kolega dr. Jurij Toplak, nagnjeni k podrejanju sleherni obliki gole avtoritarnosti (ne legitimne avtoritete!), v vsakem kontekstu, brez utemeljenega razloga in brez vprašanja ‘zakaj’. Po Kidričevo (z njegovo prispodobo o biciklistih) bi se klanjali, ko se soočijo s katerokoli oblastjo, in bi pritiskali, ko prevzamejo kakršnokoli oblastno vlogo. Enakost vidijo v enakem gospodovanju nad vsakomer in v dolžnosti vsakogar, da se vselej in brez spraševanja po razlogu ponižno prikloni komurkoli v vlogi oblasti. Tudi zato pri nas ni etike svobode, demokracije in vladavine prava.”
Avbelj: Slovenska stvarnost je povsem zblaznela
Avbelj je po navedbah Reporterja povedal, da je po videnem posnetku prišel do ugotovitve, da je Zobec dogajanje opisal resnicoljubno. Izpostavil je, da iz tega razloga njegov zaključek ne more biti nikakor drugačen. “Nasprotno, medijski tendenciozni naslovi (v smislu, ali je bil vrhovni sodnik “res napaden”) ter posledični forumaški ter družbeno-omrežni pogrom nad sodnikom, ki ima v neredkih primerih vse elemente sovražnega govora in pozivanja k nasilju nad sodnikom, me še toliko bolj utrjujejo v prepričanju, da je slovenska stvarnost povsem zblaznela.”
Avbelj poudarja, da javni diskurz pod diktirko medijev in sproženega ljudskega odziva ne more doumeti, da je bila reakcija policista v kontekstu normalne države povsem nesprejemljiva. Ob tem pa dodaja, da ne pozna civilizirane države na svetu, v kateri bi policisti v stavbi vrhovnega sodišča, katerih naloga je varovanje vrhovnih sodnikov, tekali za sodniki, jih na prisilni način zaustavljali, jim s tem odvzemali prostost, jih vlačili za roke do vhoda in jih zadrževali. “To je nezaslišano po naravi stvari. Ob predpostavki, seveda, da razumete naravo in stvar samo. Predsednik vrhovnega sodišča jo tokrat, začuda, je in je nesmiselni, zato pa tudi protipravni, režim vstopanja za vrhovne sodnike, ne pa tudi za druge (sic!), odpravil. To priča, da je gospod Zobec, seveda, imel prav.” Poleg tega je priznal, da je v zadevi pristranski, glede na to, da je Zobec njegov prijatelj. Ob tem pa je poudaril, da ga kot mladi pravnik spoštuje zaradi vsega, kar je kot pravnik in oseba skušal dati naši državi, pohabljeni pravni stroki in pravu.
Letnar Černič: Sovražni javni odzivi kažejo na naravo prevladujoče mentalitete v slovenskem javnem prostoru
Prav tako prepričanja o dogodku po videnem posnetku ni spremenil Letnar Černič; dodal je, da je Zobec dogodek opisal na povsem iskren način, kot ga je občutil, in sicer kot napad policista na sodniško neodvisnost osebe, ki že več deset let opravlja sodniško funkcijo. Tudi Letnar Černič podobno kot Avbelj poudarja, da ne pozna države v Evrope, kjer bi bil na tak način dovoljen poseg policista v integriteto sodnika. “Slednje je še posebej zaskrbljujoče, ker gre za enega izmed najbolj strokovno ustvarjalnih in prepričljivih sodnikov, ki so svoje življenje posvetil skupni dobrobiti in izboljšanju delovanja slovenske pravne države, in ki ima kot eden izmed redkih sodnikov pogum, da opozarja na napake znotraj slovenskega sodstva. Da pa so takšni – sovražni – javni odzivi povsem normalni, kaže na naravo prevladujoče mentalitete v slovenskem javnem prostoru.”
N. Ž.