[VIDEO] V kmetijstvu tako kot v zdravstvu lomastijo močni lobiji: Veletrgovci ponarejajo poreklo hrane na izdelkih

Foto: STA

Na podlagi zadnjih izsledkov inšpekcije za varno hrano, kjer so bile ugotovljene velike goljufije in nepravilnosti, smo lahko videli samo drobce nepravilnosti, kajti ključne zadeve se dogajajo v velikih nakupovalnih centrih. To pa zato, ker državi ni v interes, da vzpostavi sistem nadzora sledljivosti na podlagi šifranta kultur. Kitenje veletrgovcev s tem koliko slovenske hrane so prodali je zavajanje vseh. Pomemben podatek je koliko slovenske hrane, ki je zrasla na slovenskih njivah in hlevih so odkupili, torej masna kontrola, za katero inšpekcija nima volje ali ne sme, kljub večkratnim opozorilom, tudi ministra za kmetijstvo Dejana Židana. 

Glede pereče tematike so mnenja v včerajšnji oddaji Aktualno z voditeljico Sofijo Piko Simić soočili predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar, predsednik uprave GIZ Slovenska zelenjava in kmet Ivan Bučar ter kmet Branko Majerič.

Kmetijstvo v Sloveniji dosega 2,1% deleža BDP v nacionalnem gospodarstvu, s padajočim trendom v zadnjem obdobju. Kočar je uvodoma povedal, da je Slovenija vpeta v globalni trg, zaradi česar je pogostokrat zelo težko ugotoviti izvor hrane, ki je na policah v trgovini. “Večinoma hrana prihaja iz Španije, Francije, Italije in Nizozemske, ker gre v tem primeru za velike trge ni čudno, da njihovi izdelki najdejo pot na naš trg.” Majerič, ki je slovenski pridelovalec ptujskega lüka- slovenske avtohtone čebule, ki ima zaščiteno geografsko lego in se lahko prideluje na območju Ptuja in Ormoža, je dejal, da imajo na račun tega težave s trženjem in dodal, da kljub večji kvaliteti izdelka ne morejo cenovno konkurirati s temi izdelki.

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Bučar je pojasnil, da je povezan z Zadrugo Zdravo polje, njegova kmetija pa je ena izmed njenih ustanoviteljic, ker vsak posameznik nima možnosti, da bi potrošniku ponudil vse vrtnine, po katerih ta povprašuje. “S skupnimi močmi veliko lažje zadovoljimo potrebe na trgu« in dodal, da ima slovenski kmet težavo, ker od njega vedno bolj zahtevajo, da prodaja pridelke po proizvodno ceno. “Na take pogoje slovenski kmet ne more pristati, če želi preživeti svojo družino.”

Javna naročila so v rokah multinacionalk
V Sloveniji smo po besedah Kočarja priča situaciji, v kateri kmetje za hrano s strani javnih zavodov prejmejo zelo malo denarja. “Problem predstavlja Zakon o javnem naročanju” in dodal, da v primeru, če neka šola naroči več vrst hrane kot so jabolka, hruške, pomaranče, se pri kmetu pojavi problem, saj pomaranč ne more ponuditi, posel pa tako preide v roke veletrgovcev, ki lahko ponudijo celostno oskrbo. Po prepričanju Kočarja ni prav, da slovenski šolarji jedo krompir iz Poljske, na bližnjem polju pa krompir ostaja. Izpostavil je primer Italije, kjer velja, da italijanska hrana predstavlja del nujnega izobraževanja, zaradi česar imajo otroci na voljo le hrano italijanskega porekla. Pri nas pa promoviramo hrano slovenskih pridelovalcev le enkrat letno v kontekstu slovenskega tradicionalnega zajtrka.

Foto: STA

Foto: STA

Majerič je na to dejal, da ni čudno, da pri javnih naročilih multinacionalke prevzemajo večji del kuhinj v javnih zavodih. “Stvari smo pripeljali do skrajnosti.” Občine imajo po besedah Bučarja možnost, da kot ustanoviteljice spodbujajo primarne proizvajalce ter dodal, da bi se lahko na tem področju ustvaril red, če bi za to resnično obstajal interes. Izpostavil je primer Grosuplja, kjer je bil dosežen dogovor z županom, da 20% hrane odkupujejo od slovenskega kmeta. Cerarju smo predlagali, da se zavzame za povečanje samooskrbe, saj bi le 1 odstotek več vplival na nastanek 1000 novih delovnih mest.

Po mnenju Kočarja javni zavodi, predstavljalo eno izmed pomembnih inštitucij, ki bi si morala prizadevati za svežo hrano iz slovenskega okolja. “Kljub temu, da je EU skupno tržišče, se moramo zavedati, da države drugod poskrbijo za svoje kmete, pri ostalem pa gre za diplomacijo.”

Uredba EU dovoljuje, da se izdelke tujega izvora ob prepakiranju označi kot slovensko
Kočar in Bučar se strinjata, da je popolnoma skregano z logiko, da je v skladu z filozofijo skupnega trga dovoljeno, da se lahko meso, ki je bilo vzrejeno v drugi državi, ob pakiranju pri nas reklamira kot slovensko. Dostikrat tako hrana ni označeno zaradi navodil trgovcev, saj je popularno reklamirati vse kar je domače. To je po besedah Bučarja popolnoma skregano z logiko, Kočar pa je glede tega dejal, da gre za zavajanje potrošnika in dodal, da bi bilo priporočeno, da bi se slovenski pridelovalci med seboj povezali, da bi s tem pridobili moč pogajalca.”Druga opcija pa bi bila, da bi se pridelovalci povezali preko zadrug, ki bi izdelke prodajale po celotni Sloveniji.” S tem po njegovem mnenju ne bi profitirali samo slovenski kmetje, ampak tudi potrošniki.

(Matjaž Kočar) Foto: STA

(Matjaž Kočar) Foto: STA

Bučar je izpostavil problem, da so naši kmetje kljub skromni samooskrbi veliko hrane vrgli na kompost, saj zelenjavarji ne prejemajo nikakršnih nadomestil s strani države kot jih sadjarji, ki si blizu eni politični opciji.

Majerič je izpostavil, da mu nikakor ni jasno zakaj je normalno, da je javnost seznanjena s ceno kave, ne informira pa se je glede proizvodne cene krompirja. To bi po njegovem prepričanju vplivalo na vedenje slovenskega potrošnika in dodal, da so očitno v ozadju interesi nekoga.

Glede masne kontrole še kar ni napredka, kljub obljubam ministra
V Sloveniji imamo 15% samooskrbo, kljub temu, da minister Židan na ves glas razglaša, da je ta 38%. Majerič se je na vprašanje od kod takšne razlike v številkah odzval s trditvijo, da je bolj pomembno koliko slovenske hrane so veletrgovci odkupili. To je po besedah Bučarja mogoče ugotoviti s pomočjo masne kontrole, za katero se je zavzel celo Židan. Leto je naokrog, napredka pa še vedno ni. “Ne moti nas, da trgovci poleg naših izdelkov ponujajo izdelke iz drug držav, moti pa, da lažno zapisujejo poreklo.”

Foto: STA

Foto: STA

Slovenija se razglaša za zeleno deželo, ki vedno več denarja vlaga v turizem, država pa slovi tudi po dobri gastronomiji. Po mnenju Majeriča ni pošteno, da turistu v restavraciji ponudimo zrezek brez navedenega porekla. V razmislek je podal naslednje vprašanje: Bi kateri potrošnik pil pivo brez etikete?, ter se javno vprašal, kdo v tej državi ima interes, da se predelava zelenjava potiska pod mizo kot, da ta ni pomembna in se prikriva njeno poreklo.

Majerič je povedal, da naj bi se minister Židan sestal s predstavniki Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije. “Član zbornice sem zato, ker moram biti, vem pa ne kako nas pridelovalce zastopajo” ter dodal, da slabo popotnico predstavlja dejstvo, da je bila udeležba na volitvah v zbornico le 7%, kar po njegovem prepričanju predstavlja slabo popotnico. “Kar se dogaja v zdravstvu, se žal tudi v kmetijstvu.”

(Branko Majerič) Foto: Nova24TV

(Branko Majerič) Foto: Nova24TV

V kmetijstvu prevladujejo močni lobiji
“Slovenski kmetje želimo enako pogoje kot tisti v Evropski uniji,” je izpostavil Bučar in dodal, da je to zelo težko, ker naša zakonodaja od kmetov zahteva, da kupujejo fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin v Sloveniji, kjer so le ta veliko dražja. Na ta račun mora slovenski kmet za enako količino sredstva, ki v Avstriji stane 3 evre, pri nas za njega odšteti 13 evrov. Isto pa velja tudi glede semen, saj lahko kupuje le ta iz Slovenije, ki so “požegnana” s strani države. “V sosednji državi Avstriji in ostalih evropskih državah lahko kupujejo druge, zaradi česar smo na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije predlagali poenotenje. Očitno je, da imamo pri nas res močne lobije.”

Italijanski kmeti delavcev ne plačujejo iz lastnega žepa
Kot problematično je Bučar izpostavil ceno delovne sile, ki je pri nas dražja, je pa tista, ki vpliva na določanje cene pridelka. Italijanski kmeti so pričeli z zaposlovanjem delavcev, ki kot migranti prihajajo v državo, saj za njih od države prejemajo 28 evrov na dan, njim pa iz lastnega žepa za njihovo delo ni potrebno odšteti niti centa. “Mi moramo vse delavce plačati in tako res težko konkuriramo s sosednjo Italijo.” Majerič je glede tega dodal, da ravnanje Italije vpliva na to, da je v EU 30% cenejša zelenjava. Poleg tega pa je izpostavil, da pri nas ni dovoljena uporaba tistih sredstev, ki so v uporabi v EU in ki podaljšujejo življenjsko dobo pridelka.

Bučar je dodal, da je problematično, da pri nas izvajajo nadzor le nad uporabo sredstev, ki je registrirana pri nas, ne pa tistih, ki so pri nas nedovoljena in se nahajajo na pridelkih, ki prihajajo iz sosednjih EU držav. “Kljub temu, da slovenski kmet prodaja bolj kvalitetno hrano, zelo težko konkurira.”

(Ivan Bučar) Foto: Nova24TV

(Ivan Bučar) Foto: Nova24TV

V Sloveniji  v smeti vržemo več kot 73 kilogramov hrane letno na prebivalca. Po mnenju Majeriča je odšla skupna kmetijska politika EU v popolnoma napačno smer, saj se soočamo z velikimi viški hrane, pri čemer so v največji nevarnosti male države članice kot je Slovenija.

Davčna noviteta marsikaterega kmeta pregnala s tržnic
V praksi se po besedah Kočarja pojavljajo težave v segmentu novega programa razvoja podeželja, ker naj bi bil neuporaben zaradi težkega izvajanja, predvsem pa transferji težko pridejo do kmetov. Noviteta, ki se tiče davkov, je za kmete problematična, primerna je za tiste kmete, ki poslujejo kot gospodarski subjekti, ki so prisotni z večjim obsegom prometa. Veliko ljudi se je umaknilo s tržnic, nekateri so se odločili za prodajo na lastnem dvorišču kmetije.

Foto: STA

Foto: STA

V kmetijstvu je nujna opredelitev pojma, kaj družinska kmetija je,” je povedal Kočar in pojasnil, “da gre za vez med moškim in žensko in njunimi otroci, starimi starši, ki živijo na nekem ozemlju, na katerem gospodarijo. Mladi morajo nujno dobiti motivacijo za prevzem kmetij, drugače bodo začeli odhajati ven, v tujino.”

Slovenski kmetje ne prosijo za miloščino, prosijo le za to, da se jim omogočijo enaki pogoji, ki jih imajo tisti v EU, da bodo lahko konkurirali s svojimi proizvodi na trgu, ne pa, da so handikapirani, je izpostavil Kočar. Prioriteta mora biti, da se debirokratizira slovensko kmetijstvo, saj je država tista, ki mora zaščititi slovenskega kmeta, je povedal Kočar in dodal, da Bruselj tega zagotovo ne bo naredil.

N. Ž.