[VIDEO] V kmetijstvu tako kot v zdravstvu lomastijo močni lobiji: Veletrgovci ponarejajo poreklo hrane na izdelkih

Foto: STA

Na podlagi zadnjih izsledkov inšpekcije za varno hrano, kjer so bile ugotovljene velike goljufije in nepravilnosti, smo lahko videli samo drobce nepravilnosti, kajti ključne zadeve se dogajajo v velikih nakupovalnih centrih. To pa zato, ker državi ni v interes, da vzpostavi sistem nadzora sledljivosti na podlagi šifranta kultur. Kitenje veletrgovcev s tem koliko slovenske hrane so prodali je zavajanje vseh. Pomemben podatek je koliko slovenske hrane, ki je zrasla na slovenskih njivah in hlevih so odkupili, torej masna kontrola, za katero inšpekcija nima volje ali ne sme, kljub večkratnim opozorilom, tudi ministra za kmetijstvo Dejana Židana. 

Glede pereče tematike so mnenja v včerajšnji oddaji Aktualno z voditeljico Sofijo Piko Simić soočili predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar, predsednik uprave GIZ Slovenska zelenjava in kmet Ivan Bučar ter kmet Branko Majerič.

Kmetijstvo v Sloveniji dosega 2,1% deleža BDP v nacionalnem gospodarstvu, s padajočim trendom v zadnjem obdobju. Kočar je uvodoma povedal, da je Slovenija vpeta v globalni trg, zaradi česar je pogostokrat zelo težko ugotoviti izvor hrane, ki je na policah v trgovini. “Večinoma hrana prihaja iz Španije, Francije, Italije in Nizozemske, ker gre v tem primeru za velike trge ni čudno, da njihovi izdelki najdejo pot na naš trg.” Majerič, ki je slovenski pridelovalec ptujskega lüka- slovenske avtohtone čebule, ki ima zaščiteno geografsko lego in se lahko prideluje na območju Ptuja in Ormoža, je dejal, da imajo na račun tega težave s trženjem in dodal, da kljub večji kvaliteti izdelka ne morejo cenovno konkurirati s temi izdelki.

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Bučar je pojasnil, da je povezan z Zadrugo Zdravo polje, njegova kmetija pa je ena izmed njenih ustanoviteljic, ker vsak posameznik nima možnosti, da bi potrošniku ponudil vse vrtnine, po katerih ta povprašuje. “S skupnimi močmi veliko lažje zadovoljimo potrebe na trgu« in dodal, da ima slovenski kmet težavo, ker od njega vedno bolj zahtevajo, da prodaja pridelke po proizvodno ceno. “Na take pogoje slovenski kmet ne more pristati, če želi preživeti svojo družino.”

Javna naročila so v rokah multinacionalk
V Sloveniji smo po besedah Kočarja priča situaciji, v kateri kmetje za hrano s strani javnih zavodov prejmejo zelo malo denarja. “Problem predstavlja Zakon o javnem naročanju” in dodal, da v primeru, če neka šola naroči več vrst hrane kot so jabolka, hruške, pomaranče, se pri kmetu pojavi problem, saj pomaranč ne more ponuditi, posel pa tako preide v roke veletrgovcev, ki lahko ponudijo celostno oskrbo. Po prepričanju Kočarja ni prav, da slovenski šolarji jedo krompir iz Poljske, na bližnjem polju pa krompir ostaja. Izpostavil je primer Italije, kjer velja, da italijanska hrana predstavlja del nujnega izobraževanja, zaradi česar imajo otroci na voljo le hrano italijanskega porekla. Pri nas pa promoviramo hrano slovenskih pridelovalcev le enkrat letno v kontekstu slovenskega tradicionalnega zajtrka.

Foto: STA

Foto: STA

Majerič je na to dejal, da ni čudno, da pri javnih naročilih multinacionalke prevzemajo večji del kuhinj v javnih zavodih. “Stvari smo pripeljali do skrajnosti.” Občine imajo po besedah Bučarja možnost, da kot ustanoviteljice spodbujajo primarne proizvajalce ter dodal, da bi se lahko na tem področju ustvaril red, če bi za to resnično obstajal interes. Izpostavil je primer Grosuplja, kjer je bil dosežen dogovor z županom, da 20% hrane odkupujejo od slovenskega kmeta. Cerarju smo predlagali, da se zavzame za povečanje samooskrbe, saj bi le 1 odstotek več vplival na nastanek 1000 novih delovnih mest.

Po mnenju Kočarja javni zavodi, predstavljalo eno izmed pomembnih inštitucij, ki bi si morala prizadevati za svežo hrano iz slovenskega okolja. “Kljub temu, da je EU skupno tržišče, se moramo zavedati, da države drugod poskrbijo za svoje kmete, pri ostalem pa gre za diplomacijo.”

Uredba EU dovoljuje, da se izdelke tujega izvora ob prepakiranju označi kot slovensko
Kočar in Bučar se strinjata, da je popolnoma skregano z logiko, da je v skladu z filozofijo skupnega trga dovoljeno, da se lahko meso, ki je bilo vzrejeno v drugi državi, ob pakiranju pri nas reklamira kot slovensko. Dostikrat tako hrana ni označeno zaradi navodil trgovcev, saj je popularno reklamirati vse kar je domače. To je po besedah Bučarja popolnoma skregano z logiko, Kočar pa je glede tega dejal, da gre za zavajanje potrošnika in dodal, da bi bilo priporočeno, da bi se slovenski pridelovalci med seboj povezali, da bi s tem pridobili moč pogajalca.”Druga opcija pa bi bila, da bi se pridelovalci povezali preko zadrug, ki bi izdelke prodajale po celotni Sloveniji.” S tem po njegovem mnenju ne bi profitirali samo slovenski kmetje, ampak tudi potrošniki.

(Matjaž Kočar) Foto: STA

(Matjaž Kočar) Foto: STA

Bučar je izpostavil problem, da so naši kmetje kljub skromni samooskrbi veliko hrane vrgli na kompost, saj zelenjavarji ne prejemajo nikakršnih nadomestil s strani države kot jih sadjarji, ki si blizu eni politični opciji.

Majerič je izpostavil, da mu nikakor ni jasno zakaj je normalno, da je javnost seznanjena s ceno kave, ne informira pa se je glede proizvodne cene krompirja. To bi po njegovem prepričanju vplivalo na vedenje slovenskega potrošnika in dodal, da so očitno v ozadju interesi nekoga.

Glede masne kontrole še kar ni napredka, kljub obljubam ministra
V Sloveniji imamo 15% samooskrbo, kljub temu, da minister Židan na ves glas razglaša, da je ta 38%. Majerič se je na vprašanje od kod takšne razlike v številkah odzval s trditvijo, da je bolj pomembno koliko slovenske hrane so veletrgovci odkupili. To je po besedah Bučarja mogoče ugotoviti s pomočjo masne kontrole, za katero se je zavzel celo Židan. Leto je naokrog, napredka pa še vedno ni. “Ne moti nas, da trgovci poleg naših izdelkov ponujajo izdelke iz drug držav, moti pa, da lažno zapisujejo poreklo.”

Foto: STA

Foto: STA

Slovenija se razglaša za zeleno deželo, ki vedno več denarja vlaga v turizem, država pa slovi tudi po dobri gastronomiji. Po mnenju Majeriča ni pošteno, da turistu v restavraciji ponudimo zrezek brez navedenega porekla. V razmislek je podal naslednje vprašanje: Bi kateri potrošnik pil pivo brez etikete?, ter se javno vprašal, kdo v tej državi ima interes, da se predelava zelenjava potiska pod mizo kot, da ta ni pomembna in se prikriva njeno poreklo.

Majerič je povedal, da naj bi se minister Židan sestal s predstavniki Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije. “Član zbornice sem zato, ker moram biti, vem pa ne kako nas pridelovalce zastopajo” ter dodal, da slabo popotnico predstavlja dejstvo, da je bila udeležba na volitvah v zbornico le 7%, kar po njegovem prepričanju predstavlja slabo popotnico. “Kar se dogaja v zdravstvu, se žal tudi v kmetijstvu.”

(Branko Majerič) Foto: Nova24TV

(Branko Majerič) Foto: Nova24TV

V kmetijstvu prevladujejo močni lobiji
“Slovenski kmetje želimo enako pogoje kot tisti v Evropski uniji,” je izpostavil Bučar in dodal, da je to zelo težko, ker naša zakonodaja od kmetov zahteva, da kupujejo fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin v Sloveniji, kjer so le ta veliko dražja. Na ta račun mora slovenski kmet za enako količino sredstva, ki v Avstriji stane 3 evre, pri nas za njega odšteti 13 evrov. Isto pa velja tudi glede semen, saj lahko kupuje le ta iz Slovenije, ki so “požegnana” s strani države. “V sosednji državi Avstriji in ostalih evropskih državah lahko kupujejo druge, zaradi česar smo na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije predlagali poenotenje. Očitno je, da imamo pri nas res močne lobije.”

Italijanski kmeti delavcev ne plačujejo iz lastnega žepa
Kot problematično je Bučar izpostavil ceno delovne sile, ki je pri nas dražja, je pa tista, ki vpliva na določanje cene pridelka. Italijanski kmeti so pričeli z zaposlovanjem delavcev, ki kot migranti prihajajo v državo, saj za njih od države prejemajo 28 evrov na dan, njim pa iz lastnega žepa za njihovo delo ni potrebno odšteti niti centa. “Mi moramo vse delavce plačati in tako res težko konkuriramo s sosednjo Italijo.” Majerič je glede tega dodal, da ravnanje Italije vpliva na to, da je v EU 30% cenejša zelenjava. Poleg tega pa je izpostavil, da pri nas ni dovoljena uporaba tistih sredstev, ki so v uporabi v EU in ki podaljšujejo življenjsko dobo pridelka.

Bučar je dodal, da je problematično, da pri nas izvajajo nadzor le nad uporabo sredstev, ki je registrirana pri nas, ne pa tistih, ki so pri nas nedovoljena in se nahajajo na pridelkih, ki prihajajo iz sosednjih EU držav. “Kljub temu, da slovenski kmet prodaja bolj kvalitetno hrano, zelo težko konkurira.”

(Ivan Bučar) Foto: Nova24TV

(Ivan Bučar) Foto: Nova24TV

V Sloveniji  v smeti vržemo več kot 73 kilogramov hrane letno na prebivalca. Po mnenju Majeriča je odšla skupna kmetijska politika EU v popolnoma napačno smer, saj se soočamo z velikimi viški hrane, pri čemer so v največji nevarnosti male države članice kot je Slovenija.

Davčna noviteta marsikaterega kmeta pregnala s tržnic
V praksi se po besedah Kočarja pojavljajo težave v segmentu novega programa razvoja podeželja, ker naj bi bil neuporaben zaradi težkega izvajanja, predvsem pa transferji težko pridejo do kmetov. Noviteta, ki se tiče davkov, je za kmete problematična, primerna je za tiste kmete, ki poslujejo kot gospodarski subjekti, ki so prisotni z večjim obsegom prometa. Veliko ljudi se je umaknilo s tržnic, nekateri so se odločili za prodajo na lastnem dvorišču kmetije.

Foto: STA

Foto: STA

V kmetijstvu je nujna opredelitev pojma, kaj družinska kmetija je,” je povedal Kočar in pojasnil, “da gre za vez med moškim in žensko in njunimi otroci, starimi starši, ki živijo na nekem ozemlju, na katerem gospodarijo. Mladi morajo nujno dobiti motivacijo za prevzem kmetij, drugače bodo začeli odhajati ven, v tujino.”

Slovenski kmetje ne prosijo za miloščino, prosijo le za to, da se jim omogočijo enaki pogoji, ki jih imajo tisti v EU, da bodo lahko konkurirali s svojimi proizvodi na trgu, ne pa, da so handikapirani, je izpostavil Kočar. Prioriteta mora biti, da se debirokratizira slovensko kmetijstvo, saj je država tista, ki mora zaščititi slovenskega kmeta, je povedal Kočar in dodal, da Bruselj tega zagotovo ne bo naredil.

N. Ž.

  • dež

    Dokler lahko iz Kitajske uvoziš česen ali fižol in ga prodajaš kot slovensko blago, je čista iluzija pričakovati, da se bodo stvari obrnile na bolje.
    Ob tem, da je kontrola nezadostna oziroma jo skoraj ni (npr. sveža zelenjava), se velja opreti le na zdravo pamet. Pogledati deklaracije, datume, aditive in rating proizvajalca/dobavitelja.

  • totex39

    Pri nas imajo te kradljivci vse povsod razširjene svoje lovke. Sedaj se bo pa res potrebno že spraševati, kje se v državi še dela normalno, ne da bi kradli.

    • Adolf Hitler

      ie pa že čas da se im lovke odfukaio moi kamerad

  • odzunaj

    ČESTITKE NOVI24TV , še posebej novinarki PIKI za ODLIČNO pripravljeno in suvereno izpeljano omizje. In seveda njenim GOSTOM, ki so na konkretnih primerih , kratko in jasno predstavili današnje zaskrbljujoče realno stanje na področju kmetijskega gospodarstva v Sloveniji.
    Prvič na katerikoli slovenski TV postaji je potekala poglobljena razprava o ovirah pri razvoju slovenskega kmetijstva , še več, o mafijskih poslih in uničevanju slovenskega kmetijskega gospodarstva, naših kmetov in resnice o kvaliteti zelenjave in sadja na policah naših trgovin !

    Razkrinkanim paradržavnim mafijskim mrežam v pravosodju in zdravstvu se pridružuje tudi
    kmetijstvo ! DRŽAVA NIMA VEČ NITI ENEGA ZDRAVEGA SEKTORJA !
    NAREDIMO KONEC VLADAVINI nadzemnih in podzemnih cesrarjev !
    Potrebno je NOVA, NEODVISNA IN ODGOVORNA IZVRŠNA OBLAST DRŽAVE za temeljito očiščenje in prenovo na čisto vseh področjih !!!

  • Anton

    rekli boste ti pokvarjeni trgovci, jaz pa pravim, oni samo izkoriščajo tisto, kar jim sistem dopušča, karr pomeni krivca je treba iskati kje drugje kot pri NAŠIH.

    sarkazem press

  • plamen100

    ti nasi inspektorji so itak popolnoma nesposobni in se v bistvu vedno spravijo le na reveze oz na ma,e trgovce. Okoli kvalitete proizvodov pa je vprasanje a je slovenski izdelek bolj kvaliteten ali ne, ker nikjer se nismo videli kateri pesticidi so v slovenskih paprikah in kaksni v italijanskih ali v slovenskem krompirju ali pa v italijanskem?? Se malo pa bodo nasi zatrjevali, da v Sloveniji kolerabskega hrosca rocno pobirajo. Podobno je s cesnjami, nasi pokvarjenci jih v startu prodajajo za kg kot bi clovek kupil 2 kg mesa ces da so slovenske, po drugi strani pa so italijanske cesnje pol cenejse in se boljse! mislim da se je zacelo prevec izkoriscati to da je roba kao slovenska in da je ze s tem boljsa. Lust paradiznik kupim zato ker je bolj okusen, ker ves da jes paradiznik ne pa zato ker je slovenski. Ce bi dobil srbskega, makedonskega, bosanskega, bi ga takoj kupil ker je boljsi (ce raste npr v naravnem okolju ne pa pod tuneli kot Lust) ne pa zato ker je cenejsi!

  • dr Janez Sveti

    Jaz naročim gajbica.si domov in nikoli nobenih težav. Enkrat je en artikel manjkal kar so mi še isti dan dostavili v dvakratni količini skupaj z vljudnostnim darilom . Tudi za darilo pošljem gajbico svojim bližnjim.Potrebno je iskat rešitve. Izobraževanje potrošnika je dolgotrajen in drag proces. Ljudje bodo počasi ugotovili, da ni mogoče pričakovat kvalitetne klobase za 2€/kg. Kako da se ne vprašajo, kaj hudiča je v tej “salami”, da je tako poceni. Potrošnik, ki ne ve povedat, kaj je jedel pred dvema urama za kosilo, je pač potrošnik, na katerega slovenski kmet kaj nima kaj računat.
    Vsi se moramo zamislit nad dejstvom, da slovensko podeželje (pridelovalne površine) pospešeno propada. Trenutno nam nič ne manjka. VENDAR, se to lahko spremeni v enem tednu! Kje bomo pridelovali hrano? Kdo jo bo prideloval? Naša trenutna samooskrba je trenutno med 15-35% odvisno koga vprašaš.
    Kakor vse v tej državi je tudi ta del odvisen od nas SAMIH!

    DR Janez Sveti kmetijski genij

    • tarantela

      Klobase….! Doma narejene so najboljše! Morajo vsebovati dovolj slanine, primerno količino izbranih začimb in seveda dobro uležano svinjsko meso. Vse to zna pripraviti izurjen mesar, ampak ga moraš naročiti nekaj mesecev prej, je zaseden, kot kakšen kirurg. Ko imaš vse omenjeno na kupu, je njam-njami!
      Ampak ne mesarja pojest!

      • dr Janez Sveti

        Odličen odgovor! Sedi! 5!
        Dr Janez Sveti nadučitelj

    • Adolf Hitler

      to je samo kontrola sistema kai bo ko sistem gre v pizdo kie boste pa pol nakupoval ko nebo več nič več na nakupovalnih policah nobenih kmetev da se kai lahko kupi zaiesti,kie zato kopuite direktno pri kmetiah ali na trgih

      • dr Janez Sveti

        Kupovanje direktno pri kmetih? Torej naj grem po kg solate v Koper, kg jabolk na Štajersko in po med v Belo krajino? Se ti zdi sedaj tvoj predlog realen?
        Dr Janez Sveti genij

        • Adolf Hitler

          ja ker lahko naročiš prek interneca pa ti lifrajo na dom a je to tako težko ali kaj

          • dr Janez Sveti

            Saj sem ti napisal, da gajbica.si ravno to počne. Beri Adi beri…
            DR Janez SVeti genij

          • Adolf Hitler

            TAKO TREBA

  • dr Janez Sveti

    Da ne pozabim ! Pohvala Nova24tv na odlični temi in informacijah,ki imajo smisel. Tako se dela. Pozabite rumene teme , emigrante, ki jih ni in podobne “teme”, ker so tema..

    DR Janez Sveti večni kritik

  • črnaovca

    Tema je zanimiva tudi to da na tržnicah najdejo prodajalce katerih osnovna dejavnost je zidarstvo. Za začetek bi morali iz tržnic naganti vse ki nimajo lastne pridelave oziroma ne prodjajo lastnih izdelkov in kaj potem če so Šiptarji ki so glavni prekupčevalci in ko jih dobijo jo pobrišejo na Kocovo in konec zgodbe. Kazni za kršitve so očitno premajhne da se trgovcem splača to kar delajo. O kmetih ki na veliko tožijo in se vozijo v traktorjih ki stanejo celo premoženje, samo medklic oni avto od Medje zaradi katerega je skoraj letel ni bil pol toliko vreden.

  • Nata

    + + + + + + + + + + zanimivo !! In poučno .
    In kdo pa je slavni začetnik teh trgovskih barabij ??Imamo ga za župana v Ljubljani !!
    Popapal je z Mercatorjem vse manjše trgovce ……..in ” uvažal ” vrtnine svojih rojakov ! Se še dobro spominjam pritožb krajanov ( npr. Bohinja ) . Ko je trgovino prevzel Mercator so okoliški kmetje ostali brez odjemalca .
    Še kaj ??
    Torej , vse se ve , ampak ?

  • Vztrajnik

    Na tem linku je lekcija komunistu Židanu in narodu na naslednjih volitvah, (če ne boste spali doma):
    https://www.youtube.com/watch?v=HXNr1aAVDG4

  • tarantela

    Tržna niša za pridelovalce vrtnin, kmete pa tudi vrtičkarjem za raziskovanje:
    Poskusila sem z vzgojo sladkega krompirja. Uspeh je zagotovljen! Cena v trgovinah pa je skoraj 2 evra za kg!!! Sadike lahko vzgojite sami, zelo lahko!

    • marta

      kako to napraviš ?

    • dr Janez Sveti

      Tarantela,kako to narediš? Zelo me zanima,ker bi posadil na njivo za divjad.
      DRJanez Sveti NI lovec

  • Olga

    Kmetom predlagam združevanje in direktno prodajo kupcem!

    • Adolf Hitler

      Direktno povezava nakup sadia zeleniave in ostalega prek interneza potem ti pa serviraio na dom

  • avtohtoni neandartalec

    Reštev je preprosta, če hoče Slovenski kmet konkurirati Italiji, ki velja za najbolj rodovitno zemljo na svetu, moramo zravnati hribe in posekati vse gozdove, mato pa počakati lar tisoč let, da zgnijejo v rodovitno prst. Samo to je problem, rovte pač ne omogočajo civiliziranega življenja, edino zato je tudi večina planeta še neposeljena.
    Takih oslarij nismo poslušali niti v Jugoslaviji, kjer smo jedli vrhunsko hrano, po smešno nizkih cenah, ki smo jo dobili iz ostalih republik. Kmetijstvo je v Sloveniji znanstvena fantastika, lahko začnemo razvijati edino urbane rastlinjake, kjer raste gensko predelana hrana v posebnih rsstlinjaki, postavljenih na nadstropja, osvetljenih z LED diodami namesto sonca, ki prehranjejo milijonska velemesta. Takšne umetne njive lahko zgradijo tudi na Marsu in bi rršile tudi Slovenskega kmeta. Gnojijo jih pa s človeškim drekom, ki ga zabirajo v čistilnih napravah.
    Naš kmetavzar zavrže na leto cele potoke gnojšnice, ki jih zlivajo kar po travnikih, najraje ob edinih cestah, ki povezujejo rovte, od koder se zliva v naše nedotaknjene potoke. Samo zaradi kmetavzarjev so naše vode usrane in zastrupljene, ker nimamo kemične industrije, ki bi drek pretvarjala v umetna gnojila ter razne kemične substance, uporabne za težko industrijo in še marsikaj. Živo telo je mini laboratorij, ki naravne elemente pretvarja v organske spojine, iz katerih lahko potem mešajo razne proizvode, sa vsakdanjo rabo, iz naravne mase to brez kompliciranih postopkov sicer ni mogoče.
    Pri nas ni kmetij, poznamo v glavnem štale, kjer kmetavzarji živijo par metrov stran od smrdljivega hleva, za njih so narava, hrana in drek isto. Drek žrejo ščurki, ki rahljajo sicer rodovitno prst, da lahko koreninice potem bolj globoko prodirajo in je zato rastlina višja, plodovi pa debelejši. Gnoji se tudi zaradi PH vrednosti zemlje, lužine nevtralizirajo kislost, nikakor pa zaradi gnojšnice ne rastejo bolje. Rastline rabijo štiri temeljne pogoje, rodovitno prst, sončno svetlobo, ogljikov dioksid in vodo, rovte mečejo hladno senco in je zato pol države neprimerne za resno kmetijstvo, je pa zato več gnilobe in bakterij. Kdo to sploh kontrolira, ne le naše pridelke in izdelke, saj ne kupujemo prvoklasne robe od sosedov, trgovci prodajajo tudi zelo kužne izdelke, meso v akcijah je neužitno ali včasih že od dobavitelja prejmejo okuženo.

    Osebno zavržem mogoče 3 kilograme hrane na leto, pa zato vsaj 100 kilogramov odpadne embalaže, v katero je zapakirana. Hrano meče stran izrojena postsocialistična buržuazija, ki hoče zase nadstandard, nekaj malega požrejo, ostalo zgnije, hočejo pa imeti dobrote neprestano na voljo, kar ke mogoče edino ob absurdno visokoh cenah, ki jih lahko plačajo pri nas edijo oni.
    Ceno hrane so zvišali za desetkrat, 90% poberejo predelovalna industrija in trgovci, hrana je pri nas draga zato, ker jo distribuirajo novi hipermarketi, ki zaposlujejo na tisoče ljudi in vzdrževanje ogromno stane. Včasih ni bilo varnostnikov, vlrašajmo se koliko stanejo samo nadzorni sistemi, ki načelno nimajo veze s ponudbo, vendar so stroški vključeni v ceno. Plače imamo balkanske, cene pa Japonske, kmetom se zdi, da lahko pristavijo še svoj piskrček, čeprav pridelajo samo 15% hrane in nimajo dovolj niti zase. Ker to niso kmeti ampak neka plemena,domorodcev, neki zahojeni Alpski nomadi, ki bi se radi primerjali s profesionalnimi kmeti, ki prehranjujejo cela milijonska velemesta, kje so še vsi ostali, ki vsak dan radi dobro jedo. Slovenski kmet je farsa, morala bi jih financirati vojska in policija, ker za njih kontrolirajo teren in vzdržujejo izolirane karavle.

    Nonen politik pri nas si ne upa zameriti kmetom, ker to niso kmeti ampak armija kmetavzarjev, sledilci Srpa, ki tesno sodelujejo s sledilci Kladiva. Komunistične zadruge bi radi nazaj, da se bo sunvencioniralo vsakega zarukanca, ki bo gojil pet piščet in dve kravi in ob enem onemogočalo velike kmete, da bi pokupili zemljo in jo racionalno izkoriščali. Velik kmet lahko v nekaj urah pobere stokrat več pridelkov in zbije ceno na podn, pa še vedno ogromno zasluži, mad takimi postsocialističme oligarhije ne bi imeli neposrednega vpliva in se jih zato bojijo kot hudič križa oziroma ne dovolijo, da bi nastali in tudi nihče nima toliko denarja, da bi pokupil vse tiste denacionalizacijske upravičence, ki so si z zastonj materialom in brezobrestniki krediti zidali kočure v vsakem grabnu. To so zame neandartalci, ki naj bi izumrli predvsem zaradi izolacije, kjer so se ukvarjalo edino s samooskrbo in jih je seveda pobralo cele družine ob prvi resni katastrofi. Druga teorija pravi, da so neandartalce požrli ljudje, ostanke kanibalizma so našli še dolgo po tistem, ko so izumrli človečnjaki.

    Edina rešitev za Slovenskega kmeta je, da celotno podeželje preselimo v večja mesta, naravno okolje pa prepustimo profesionalcem, bolj bomo komplicirali in dlje kot bomo še vlekli nevzdržno agonijo, hujše posledice bo občutil cel narod, Židana je treba zamenjati in strezniti kmetavzarje.

    • avtohtoni neandartalec

      Pozabil sem omeniti kako normalen narod distribuira hrano iz neposrednega okolja, naša mesta še vedno nimajo tržnic in kmetije nimajo oglasnih tabel, kjer bi pisalo kaj gojijo in kam lahko človek pokliče za nakup. Zakaj ne bi vsak dan prodajali domače izdelke in zalagali športno turistične centre v okolici, zakaj ne moremo stopiti do kmetavzarja in kupiti kar ima pač dobrega neposredno od njega, ker se zarukancem ne ljubi ukvarjati z ljudmi in ne bi dobili več kot pest centov za svojo robo, moderna ekonomija jih sili v birokratizacijo, več zaslužijo z izpolnjevanjem vlog in obrazcev kot z lastnim delom, kar je noro. Treba je poiskati neko razmerje in kmetavzarjem dopovedati, da ni važno kako malo dobiji za,domače pridelke ampak, da morajo biti kulpem neprestano na voljo, to se plačuje s subvencijami, ampak edino pod pogojem, če imajo doma nekoga, ki se bi s tem redno ukvarjal. Za vsak cent, ki ga dobi za svoj proizvod, mu država subvencionira še dodatni zaslužek, to je kmeča ekonomija, tako pa samo,subvencike pojirajo in prodajajo ekskluzivnim odjemalcem, ki nočejo, da bi kvalitetna hrana prišla ma proste trge mimo njihovih trgovskih mrež in močno pod ceno. To ni dodana vrednost ampak navaden monopol, ki bi ga komunistične zadruge še okrepile, finance so najmanjši problem, že zato, ker je narava svojevrsten perpetum mobile in iz nje ne moremo ustvariti drugo kot dobiček, če pa nas njeno delo nič ne stane in ne rabi nobenih priključkov.

    • Adolf Hitler

      A misliš žida šut u rt pa bo

  • Adolf Hitler

    tle obstaja samo ena rešitev zaprti te židovske konzerne in nakupovati ponovno na trgu. tokrat naj tako bo da vsak dan odpreio slovendski ogromni kmečki trg kakor so to počeli naši predniki! mi pa bi lahko prek spleta kai bomo potrebovali bomo sami naročil a ie to tako težko? tukai nevodi nobena pot mimo in se nimaio kai več pogajati z židovskimi kazarskimi komunaizerskimi svinam in nihovim sistemskim konzernom!

  • dare

    Sem gledal oddajo na to temo in moram priznati, da je sogovornik lepo rekel, da se ne more slediti, čeprav imamo GERKE, kateri bi naj pokazali natančno sliko. Sam osebno pravim, da je stanje v kmetijsktvo zato takšno, ker so vsi kalkulirali v škodo kmetijsktva in si pridobivali politične točke. Tukaj bi bilo potrebno podpreti nekaj drugega in to je, da bi lahko kmetije doma prodajale pridelke in bi lahko vsak potrošnik videl kako je pridelana hrana. Sočasno pa je potrebno špekulatne in goljufe pozapreti in jim prekiniti izplačevanje subvencij. NEdopustno je, da hranijo živali z umetnimi gnojili samo zato, da pridobijo na teži. Nedopustno je, da se ob dobrih in kvalitetnih pridelavah recimo grozdja dovoljuje uvoz in prodaja VIN, ki so narejeni iz PRAŠKOV pomešanih z vodo. Tukaj je potrebno prepovedati takšno prodajo in prodajalce kaznovati. Prav tako bi bilo potrebno narediti standarde, kjer bi se določili kaj je prva kvaliteta, kaj je druga kvaliteta in tako dalje. Sedaj se recimo Krompir meša in je drobiž in debeli se prodaja pod isto kvaliteto. Ko pa hočeš takšen krompir strojno obdelati pa je bolje, da vržeš vse v smeti.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!