V Sloveniji ni nobene panike, če novinarjem grozite s smrtjo.

Tino Mamić, Igor Kršinar

Foto: STA

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) protestira zoper ravnanje ljubljanskih okrožnih sodnic, ki so po mnenju združenja s svojo odločitvijo nedopustno posegle v ustavno zajamčeni pravici do svobode izražanja in do varnosti novinarjev tednikov Demokracija in Reporter. Ob tem so zoper okrožno sodišče v Ljubljani napovedali tudi tožbo novinarjev.

Novinarji Demokracije in Reporterja so se na okrožno sodišče v Ljubljani obrnili po grožnji s smrtjo, ki je bila zoper njih na enem izmed družbenih omrežij objavljena januarja letos, neposredno po napadu na pariški tednik Charlie Hebdo. Kot so navedli v ZNP, je po grožnji omenjeni profil izginil s spleta, neznanega storilca pa so novinarji ovadili policiji zaradi kaznivega dejanja grožnje.

Grožnja s smrtjo je samo odraz stanja
Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko je njihovo kazensko ovadbo zavrgla z obrazložitvijo, da gre za “trenutni izraz nezadovoljstva posameznika, ki ne dosega grožnje v smislu kaznivega dejanja”, so zapisali v združenju.

Ker pa novinarji storilca niso mogli identificirati brez dostopa do IP naslova računalnika in zoper njega niso mogli začeti niti kazenskega pregona na zasebno tožbo, so na sodišče vložili še predlog za opravo posameznega preiskovalnega dejanja, saj lahko le sodišče policiji s sodno odredbo naloži izsleditev IP naslova računalnika. Tudi ta predlog je sodišče zavrnilo.

Kot navajajo v ZNP, so sodnice Katarina Turk Lukan, Alja Kratovac in Vesna Podjed odločitev obrazložile s tem, da gre za enkratni eksces glede na vsebino in način izražanja, vendar ne pomeni resne in objektivne grožnje.

“Sodnice so torej presodile, da grožnja ni resna, ne da bi vedele, kdo je storilec, ali je oborožen, nasilen, neuravnovešen,” so še zapisali v združenju.

V ZNP menijo, da gre za nezaslišano neprofesionalno ravnanje, ki pomeni odprt lov na novinarje. Sodnice pa, kot so zapisali, niso posegle zgolj v svobodo izražanja in pravico do varnosti novinarjev Demokracije in Reporterja, pač pa vseh “neprimernih” novinarjev v Sloveniji.

“Oškodovanim novinarjem zoper to odločitev sodnic preostane le še tožba na upravnem sodišču zoper okrožno sodišče v Ljubljani,” so zapisali v združenju. O primeru bodo, kot so še dodali, obvestili tudi relevantne institucije doma in v tujini.

Grožnja s smrtjo za tožilce ni neželen družbeni pojav
V uradu generalnega državnega tožilca pa so v odzivu na napoved ZNP o vložitvi tožbe opozorili, da je kazenska represija skrajno sredstvo, ki ga ima država na voljo za reagiranje na neželene družbene pojave. “Zato je nujno omejeno zgolj na najhujše kršitve, ki jih kot kazniva dejanja določa zakon,” so zapisali za STA.

Ob tem so v uradu poudarili, da “ocenjevanje verjetnosti končnega izida ali morebitnih odzivov javnosti ne more biti merilo za odločanje o pregonu, temveč mora ta vedno temeljiti zgolj in izključno na ugotovitvi o obstoju zakonskih pogojev za pregon”.

Pregon je dopusten, če ugotovljena dejstva in podatki v zakonsko določeni meri izkazujejo obstoj vseh elementov dejanja, ki ga zakon določa za kaznivo, so še pojasnili v uradu.

U. U., STA

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!