Na občni seji Vrhovnega sodišča RS so ponovno zavrnili zahtevo Janeza Janše za izločitev dveh vrhovnih sodnic Nine Betetto in Vesne Žalik. Ti naj bi bili po Janševem mnenju objektivno in subjektivno pristranski, za kar je predstavil dokaze iz ustavne prakse in prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.
Po tistem, ko je zadeva Patria lansko leto septembra zastarala in je obramba Janeza Janše vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, je sodni spis prišel zopet v roke poročevalki Vesni Žalik, ki je o Patrii že odločala v senatu vrhovnega sodišča (VS) in zoper katero so že zahtevali izločitev zaradi počasnega odločanja v zadevi pred VS, zaradi katerega je moral Janša na prestajanje zaporne kazni.
– Neverjetno: Sodnica želela Janši le pomagati, zato je razglasila absolutno zastaranje primera Patria
– Zadeva Patria gre na ponovno sojenje na vrhovno sodišče
Za obdolženega Janšo so zaradi njenega ravnanja in nezakonite sodbe VS nastale nepopravljive posledice, zato je Janšev zagovornik Franci Matoz vložil nov predlog za izločitev sodnic Žalikove ter Betettove.
Ustavno sodišče povozilo okrajno in vrhovno
Kot temeljni argument, ki zbuja dvom v nepristranskost Žalikove, so v zahtevi predložili odločitev ustavnega sodišča, s katero je bila sodba v zadevi Patria razveljavljena pred okrajnim in pred vrhovnim sodiščem zaradi grobega kršenja pravic načela zakonitost in pravice do poštenega sojenja.
Dvom v neodvisnost in nepristranskost sodišča
Glede na očitne kršitve človekovih pravic v postopku obstaja po mnenju pritožnikov velika verjetnost, da je bila sodnica Žalikova pristranska, kar so podkrepili s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki “sodniško neodvisnost ocenjuje ne le z nedopustnimi pritiski od zunaj, temveč tudi s pritiski znotraj sodnega sistema”. Prav tako so izpostavili prakso ESČP glede nepristranskosti sodnikov, ki se deli na subjektivno (očitno) in objektivno nepristranskost. Po presoji obeh elementov sodnica Žalikova ne izključuje vsakega razumnega dvoma v to, da je sodišče nepristransko.
“Potrebno ga je s*ukat'”
Okoliščine, ki po mnenju Janše še posebej zbujajo dvom v nepristranskost, so kršitve višje sodnice Vesne Rakočević Bergant, ki je javno čestitala sodnici Klajnškovi, ki je Janšo obsodila na prvi stopnji na podlagi protiustavne sodbe in v predsednika vrhovnega sodišča Jerneja Potočarja. Prav tako pa je izpostavljen tudi mož sodnice Silvane Vrebac Arifin, ki se je pojavil na političnem shodu Zorana Jankovića, ter sodnik Milan Štrukelj, ki je nekemu avtomehaniku zaupal, da so je bila pri Patrii odločilna “komanda z vrha”. Uradno pa je zabeležena tudi zelo sporna izjava Branka Masleše, ki je o Janši domnevno izjavil vulgarne besede: “Da ga je potrebno s*ukat'”.
Se Janša neupravičeno boji?
V obrazložitvi vrhovnega sodišča glede zahteve za izločitev sodnic Betettove in Žalikove so v sklepu zapisali, da ta ni utemeljena. Betettova po njihovem ne zbuja dvoma o subjektivnih niti objektivnih razlogih za dvom v nepristranskost. Prav tako je za neizločitev Žalikove in Masleše podala večinske argumente vrhovnih sodnikov. Tam so še zapisali, da morajo obstajati legitimni razlogi za bojazen, da sodnik ne bo nepristranski, bojazen pa se mora šteti za objektivno upravičeno.
M. P.