Odločitev arbitražnega sodišča slabša kot sporazum Drnovšek-Račan: Slovenija dobila samo pravico dostopa do odprtega morja!

Danes je po več kot 26 letih slovensko-hrvaškega spora končno znan potek meje, ki ga je v skladu s sporazumom iz leta 2009 med tedanjima premierjema Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor določilo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu, ki jo je pet arbitrov pod vodstvom Gilberta Gillaumeja sporočilo nekaj po 14. uri. Leta 2015 je sicer Hrvaška zaradi prisluškovalne afere nenadoma odstopila od dogovora. Hrvati ves čas poudarjajo, da bi morali državi vprašanje meje reševati v bilateralnih pogovorih, premier Andrej Plenković pa je prek socialnih omrežij večkrat zatrdil, da odločitev za njegovo državo ne bo zavezujoča. Slovenski politični vrh sicer pričakuje, da bo uradni Zagreb odločitev spoštoval, saj je arbitražno sodišče slovensko kršitev obravnavalo in ocenilo, da je sicer resna, vendar ne v tolikšni meri, da bi sodišče zaradi tega izgubilo legitimnost in zato ne bi moglo nadaljevati dela. Ker pa bo razsodba za Slovenijo legitimna samo v primeru, da država dobi stik do mednarodnih voda in s tem status pomorske države, saj je takšen sklep pred časom sprejel državni zbor RS, se poraja veliko vprašanje, ali bo vlada odločitev legitimirala. Praviloma je ne bi smela!


Odločitev arbitražnega sodišča lahko spremljajte v živo na tej povezavi: https://pca-cpa.org/en/news/live-webcast-of-reading-of-final-award-in-arbitration-between-croatia-and-slovenia/

Foto: Nova24TV. Takšna je razdelitev Piranskega zaliva. Slovenija je dobila več kot dve tretjini.

Foto: Nova24TV. Takšen je obseg slovenskih teritorialnih vod.

Foto: Nova24TV. Slovenija je dobila pravico dostopa do mednarodnega morja in ne direktnega stika, kot je predvideval sporazum Drnovšek-Račan.

Predsednik sodišča Gilbert Gillaume je svoj govor začel z obrazložitvijo, da katastrske meje predstavljajo meje med republikama, zunanja meja države je zunanja meja katastra, ki pa se mora skladati z mejami republike, zato je treba prilagoditi meje katastra, če se ne prilagaja meji republike. Slovenija in Hrvaška sta se sicer že prej strinjali o 90 odstotkih kopenske meje. Sporna območja so bila blizu tromeje, na vzhodu in ob izlitju reke Dragonje na zahodu. Nič ni spornega, kjer so katastrske meje jasne in usklajene z državno mejo, je povedal Gillaume. Hrvaških predstavnikov sicer v skladu z napovedmi ni bilo v sodni dvorani Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.

Iz Nemčije je že dopoldne prispelo jasno sporočilo hrvaški vladi: odločitev arbitražnega sodišča bo potrebno spoštovati, saj je arbitražno sodišče pomemben instrument mednarodnega prava in orodje za reševanje mednarodnih sporov. Hrvaški mediji pišejo, da je sporočilo Angele Merkel “presenetljivo”. Pišejo tudi o nemški zaušnici premierju Andreju Plenkoviću.

Trdinov vrh je Sveta Gera, torej hrvaški
Območje Mure – tribunal je odločil, da mednarodna meja sledi usklajenim katastrskim mejam. Območja Mirišča – meja po odločitvi tribunala teče po jugovzhodu naselja. Območja Novakovca, Podturna na Hrvaškem in Pinc v Sloveniji – meja sledi katastrski meji, kot je bila pravno spremenjena leta 1956 in 1957. Na področju Gorjancev meja poteka v skladu s slovenskim katastrom.

Je pa Slovenija izgubila Trdinov vrh, saj je “Sveta Gera” hrvaško ozemlje, je sporočil predsedujoči. Ozemlje, na katerem se nahaja vojašnica, je torej na hrvaški strani, sodišče pa je sporočilo, da ni v njihovi moči, da bi odločali o umiku vojske. Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani meje. Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin.

Joško Joras – Tukaj NI Slovenija
Snežnik oz. Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji in sledijo rapalski meji. Meja med Slovenijo in Hrvaško se določi na reki Dragonji in se konča na sredini ustja reke, kar pomeni, da se je Joško Joras znašel na Hrvaškem.

Za Piranski zaliva pa so sodniki dejali, da ne morejo podpreti trditev Hrvaške. Sloveniji je pripadlo praktično 80 odstotkov Piranskega zaliva, vseeno pa ni dobila neposrednega stika z odprtim morjem, ki bi jih zagotavljal status pomorske države. Dobili smo samo služnostno pravico dostopa do mednarodnih voda čez hrvaško morje, kar je precej manj, kot je obljubljal sporazum Drnovšek – Račan, ki bi Sloveniji zagotavljal neposredni stik do odprtega morja.