Tišina, dolgi zamolki in jecljanje. Tako se je nekdanji minister Uroš Čufer branil na zaslišanju preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Zaslišana je bila tudi nekdanja predsednica vlade, nadzornica NKBM in vodja direktorata za proračun Alenka Bratušek, ki je morala pojasnjevati številne primere konflikta interesov.
Nekdanji finančni minister je na začetku zaslišanja komisije z Anžetom Logarjem na čelu dejal, da kakšnega posebnega mnenja o bančni luknji nima, zato je predlagal, da preidejo na vprašanja. Pred vstopom v politiko je bil Uroš Čufer direktor Centra za finančno upravljanje v NLB, pred tem pa je delal v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije, najprej kot svetovalec, nato kot direktor. Bil je tudi predstavnik nadzornega sveta Banke Celje.
Na Logarjevo vprašanje, kdo je odgovoren za bančno luknje v Sloveniji, je Čufer dejal, da za to ni odgovoren samo en človek. “Gre za različne zmesi ekonomskih odločitev, ker ena sama odločitev ne more pripeljati do tako velike bančne luknje,” je pojasnil. Za samo višino bančne luknje pa nekdanji finančni minister krivcev ni želel izpostaviti.
Na komisiji je bila zaslišana tudi nekdanja nadzornica NKBM in direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek, ki je bila v času sanacije bančne luknje predsednica vlade. V uvodni besedi je dejala, da upa, da se bo ugotovila odgovornost za nastanek bančne luknje, in da si želi, da bi bila ta sanacija tudi zadnja, ki so jo morali plačati slovenski davkoplačevalci. Po njenem bi bilo treba raziskati kredite, podeljene po političnih in prijateljskih povezavah. V zvezi z imenovanjem Čuferja za finančnega ministra je odgovorila, da so ga izbrali v stranki.
Bratuškova v konfliktu interesov
Bratuškova je bila med letoma 2008 in 2011 nadzornica NKBM in direktorica direktorata za proračun na finančnem ministrstvu in je bila zaradi konflikta interesov tudi zamenjana. Dejala je, da je znotraj NS NKBM poudarjala potrebo po dodatnem kapitalu in novem lastniku, o razmerah v banki pa ministru ni nikoli poslala dopisa, saj naj bi ga o tem obveščala ustno. Logarja je zanimalo tudi, ali je glasovala za podelitev 9,8 milijona evrov kreditov Ivanu Vizjaku, ki je bil hkrati tudi nadzornik banke. Bratuškova je potrdila, da je glasovala za kredite, podeljene nadzorniku Vizjaku.
Stroški sanacije bančnega sistema v primerjavi z drugimi državami so bili ocenjeni na 80,8 odstotka BDP in so bili tretji največji v EU takoj za Ciprom in Grčijo. Če bi želeli v celoti sanirati bančni sistem, bi bil znesek še enkrat višji.
Janković res ni pritiskal nanjo?
Pri NKBM, kjer je bila Bratuškova nadzornica, ima nevrnjene kredite tudi njen nekdanji politični sopotnik Zoran Janković. Prav tako je bila vodja poslovalnice v Kranju, kjer so se delili določeni posli, tudi njena politična sopotnica in mestna svetnica Hermina Krt. Kot je dejala Bratuškova, ni nihče od navedenih pri odločitvi o nadzorovani likvidaciji nanjo vplial ali jo kdajkoli o tem vprašal.
Bratuškova je morala pojasniti tudi določene pritiske vlade na banke, ko je bila predsednica vlade. Logarja je zanimalo predvsem, ali so obstajali pritiski v zvezi kreditiranjem kakšnega podjetja in prodajo Mercatorja. Bratuškova je te pritiske zanikala, kljub temu da ji je Logar postavljal vprašanja o skupnih sestankih s koalicijskimi poslanci ter o namerah takratnega ministra Metoda Dragonje, ki prodaji Mercatorja tedaj ni bil naklonjen.
N. K.