Varuhinja človekovih pravic bi poleg šestih tujih jezikov v vrtce vključila še romski jezik

Foto: STA

Ravnateljica vrtca v Brežicah, ki je nedavno pripravila obvestilo za vpis otrok v vrtec v kar šestih tujih jezikih, je varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer poslala dopis z vprašanjem o dopustnosti ukrepa. Ta je odvrnila, da bi – upoštevajoč okoliščino, da v občini Brežice živijo tudi pripadniki romske skupnosti – morala biti sporočila vrtca napisana tudi v romskem jeziku in to ne glede na to, ali so Romi vključeni v vrtec ali ne.

Pred manj kot mesecem dni smo poročali o jeznih starših, ki so se pritoževali zaradi večjezičnega zapisa o vpisu v vrtec Mavrica Brežice in s tem zanemarjanja dejstva, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina.

Ravnateljica vrtca Silvija Komočar je jezo staršev in naš zapis o dogajanju pred vrtcem opisala kot “javni linč” in “blatenje” ter se za mnenje obrnila na organ varuha človekovih pravic. Glede tega moramo poudariti, da ni šlo za nikakršno žaljivo obdolžitev, temveč le za predstavitev druge plati zvona in mnenja nekaterih državljanov, ki so v osrednjih medijih preslišani, čeprav imajo vso pravico do svojega mnenja, če to ni sovražno, kar pa naš članek ni bil in to ni bil niti njegov namen. Kdor ga je podrobno prebral je težavo lahko zaznal nekje drugje.

Romščina v vsak slovenski vrtec na območju romske skupnosti
Varuhinja je v svojem dopisu ravnateljici nato zapisala, da je bil večjezičen zapis primer dobre prakse in kaže na spoštovanje jezika in otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Poleg tega meni, da bi morali v vrtcu poleg romunščine, bolgarščine, ruščine, albanščine, srbščine in makedonščine vključiti še romščino, in sicer zato, ker v občini Brežice živijo tudi pripadniki romske skupnosti. Predlog varuhinje Nussdorferjeve bi morali vpeljati ne glede na to, ali so romski otroci dejansko vključeni v vrtec ali ne, saj njihov položaj v 65. členu ureja tudi ustava in posebni zakoni.

No, pri vpisu v vrtec otrok tujcev se odpira več vprašanj, ki smo jih zastavili tudi ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Slovenščina je sicer uradni (in uradovalni) jezik (razen na območju z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo) v vseh javnih ustanovah in letak z besedilom v tujih jezikih sam po sebi še ne pomeni kršitve zakonodaje. Vendar pa se poraja vprašanje, v katerem jeziku starši potem podpišejo pogodbo o vpisu ali pa podpišejo nekaj, česar v resnici sploh ne razumejo. Ministrstvo nam na zastavljena vprašanja še ni odgovorilo.

C. Š.