Vasko Simoniti: “Vedno se govori o reformah kulturnega modela, nikoli pa se ne napiše, kakšne spremembe so potrebne”

Foto: STA

Predsednik odbora za kulturo pri strokovnem svetu SDS dr. Vasko Simoniti je predstavil program za področje kulture, ki ga je pripravil strokovni svet SDS, saj se vedno govori o reformah kulturnega modela, nikoli pa se ne napiše natančno kakšne spremembe so tiste, ki bi bile potrebne.

Zato, če že govorimo o kulturi in o tem, kar bi moralo delati ministrstvo za kulturo, bi morali predstaviti veliko bolj operativni program, tisto kar se naj bi naredilo, in tisto čemer na bi prvo vzeli v roke in se temu posvetili, da bi čimprej prišli do operativnega načrta. “Ministrstvo za kulturo je vendarle institucija, ki mora skrbeti, da operativno teče življenje v kulturi. Torej nemoteno in vsekakor ustvarjalno.”, je na današnji novinarski konferenci dejal Simoniti.

Potrebujemo pravno stabilno državo
Zato potrebujemo pravno stabilno državo, dejavno državno ureditev z visoko kvalitetnim gospodarstvom, svobodo misli in besede – to omogoča sijaj države in omogoča s tem sprostitev kreativne dejavne sile. Predsednik odbora za kulturo pri strokovnem svetu SDS je še povedal: “Če tega ni, se dogaja v kulturi, da lovimo nekaj znanega, uveljavljenega in preizkušenega. Če tega ni, se dogaja, da je osrednji tok umetniških praks, na ravni posnemanja.”

Ni več prave ustvarjalnosti
Simoniti je dejal, da predvsem ob tem manjka prava ustvarjalnost, prava kreacija. Torej pot, ki poteka preko imitacije, inovacije in do kreacije je največkrat zadušena v zadnji fazi in to se dogaja v zadnjih letih na področju kulture. Zaradi tega ji mora država posvečati posebno pozornost. Nacionalni program za kulturo je potrebno imeti, saj omogoča, da iz njega nekaj kreativnega izpeljemo.

Položaj samozaposlenih se je občutno poslabšal
Pokazatelj, ki potrjuje, da se je občutno začelo zmanjšati stanje na področju kulture, je položaj samozaposlenih. Stanje v kulturi se je močno poslabšalo. S takšnim podpiranjem, da se vedno več ljudi samozaposli in se jim s strani ministrstva za kulturo plačuje socialne bonitete, se ne omogoča razvoj a kulture ampak se spreminja ministrstvo za kulturo v večji meri kot kdajkoli prej v socialno ustanovo. “Problem se poglablja, vedno več ljudi je potisnjeno v vse večje siromaštvo in ustvarjamo nekakšne državne reveže v kulturi. To je poniževanje, to ni boniteta, ki bi omogočala kreativnost. To je stigmatiziranje kulturnikov, ne pa pomoč”, je dejal Simoniti.

Drugi pokazatelj je finančni problem
Drug pokazatelj, ki kaže da je prišlo do poslabšanja v kulturi je finančni problem. Simoniti je dejal, da so se močno zmanjšala proračunska sredstva in to je vplivalo tudi na to, da se je število zaposlenih začelo močno zmanjševati na področju kulture – recimo v muzealstvu in filmu. Začeli so odpuščati ljudi in jih potisnili v totalno odvisnost in revščino. V obdobju od leta 2008 do 2017 je na področju kulture 30 milijonov evrov manj denarja.

Predvsem bi se moral z gesto in z določenim pogumom delež za kulturo povečati in doseči izhodiščno stanje najmanj iz leta 2008. To bi dalo podlago za spodbudo za umetniško kreativno rast. V izvajanju kulturne politike bi v strokovnem svetu SDS še vedno sledili nacionalnemu programu za kulturo. Nacionalni program je osnova, ki kaže kaj je vitalno za kulturo, kaj se ne sme opustiti – program mora biti širok in potrjevati nacionalno bit, tisto kar je za njo pomembno.

Potrebno bo močneje povezati ves slovenski kulturni prostor in krepiti identiteto pokrajin skupaj z narečji
Tukaj bi morala biti poudarjena vsa področja, od ljubiteljske kulture do profesionalne kulture. Pobude bi morale prihajati iz jedra slovenske države, se pravi iz ministrstva za kulturo, ki bi moralo tem pobudam nuditi tudi večjo materialno zaledje, hkrati pa s tem omogočiti, da se ta nacionalni kulturni prostor tesneje poveže. Zato je v tem kontekstu nacionalni slovenski prostor potrebno krepiti. Znotraj tega je treba posvetiti še večjo pozornost slovenski leposlovni, strokovni in znanstveni knjigi in njihovim avtorjem. “Ne veliko, ampak malo, pa tisto kvalitetno. Avtorjem je potrebno dati absolutno prednost.”

Slovenski jezik je zelo pomemben
Simoniti je omenil RTV SLO, ki je naslove svojih oddaj poimenovala s tujimi imeni – kot so Turbulenca, Platforma, Aritmija, Profil, Kino focus, Studio City, … “Ja za božjo voljo, kje pa živimo. Nesposobneži mislijo, da se lepše in boljše sliši, če je v tujem jeziku. To si v drugih državah, kot je Avstrija, na Danskem, ne privoščijo.” Dodal je, da se na javni televiziji kaj takega ne bi smelo dogajati.

Med drugimi spremembami je Vasko Simoniti še omenil, da bi se davek za knjigo zvišal na 5%. “Ne gre za velik denar, ampak za simbolno gesto. Želja je, da se vrne na tisto izhodiščno točko, ki je v Evropi dovoljena.”

Omenil je še varstvo in ohranjanje kulturne dediščine. To je naloga države, ker praviloma le država lahko zagotovi učinkovito usmerjanje razvoja. V SDS še ugotavljajo, da ministrstvo ni primerno organizirano in bi se moralo modernizirati.

“Končno bi bilo potrebno, ne samo obljubljati, ampak bi bilo potrebno uvesti davčne olajšave za sponzorje, mecene in donatorje. Tiste, ki bi vlagali v kulturo.”

Nezmerno povečevanje števila samozaposlenih
Tu je potrebno narediti nov koncept in po nekem vzoru oblikovati nov zakon o samozaposlenih in pripraviti poseben zakon za samozaposlene, ki bi se urejal tako, da bi se status samozaposlenih uskladil z direktivo o storitvah. Samozaposlenim bi omogočili ustanovitev zadruge, ki bi jo sofinancirala država. Naloga zadruge bo med drugim izoblikovanje kriterijev za pridobitev statusa samozaposlenih v kulturi. Ti kriteriji so že, ampak menijo, da so presplošni, dopuščajo preveč interpretacij in posledica te ohlapnosti je vrsta nedoslednosti in pogosto poljubnosti pri pridobitvi statusa. Med naloge zadruge bi sodili posredovanje med samozaposlenimi, kot ponudniki in kupci storitev. Delo samozaposlenih bi bilo deležno posebnih olajšav, hkrati pa bi v zadrugi določili v posameznih poklicnih dejavnosti svojo lastno vrednost. “Država bi postavila samozaposlene kot pravni subjekt.”

Simoniti je omenil še štipendije, ki so pomembne pri urejanju položajev teh ustvarjalcev. S tem omogočajo njihovo neodvisnost in mobilnost. Ob tem bi ostalo več denarja za kreativno nagrajevanje. Torej lahko bi povečali število tistih, ki bi lahko dobili dodatne štipendije.

Potrebna je strokovnost medijev – RTV to ni
Znova je omenil RTV SLO, ki je vzdrževana predvsem s prispevki državljanov, je postala pristranska predvsem pri informativnem programu. V zadnjem času se je pokazala popolna neprofesionalnost, recimo v navijaškem smislu pri ameriških volitvah. “Pri javni televiziji morajo biti informacije dane v kar se da objektivnem smislu, da si gledalec sam ustvari svoj pogled. Kajti gledalcev vendarle ne smemo podcenjevati.” To se je pokazalo tudi pri poskusu cenzure ob dokumentarnem filmu o JLA, to se dogaja ob ignoriranju temeljne naloge 3. Programa RTV SLO. “Pri tem je treba vsekakor biti kritičen in na to opozoriti”, je še dejal Simoniti.

Potrebno je obnoviti zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere programe
Glede investicij pa v strokovnem svetu za kulturo menijo, da je treba zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe obnoviti. Med prioritete je v prvo vrsto potrebno postaviti gradnjo depojev. Zato je arhivu RS potrebno omogočiti da zgradi nove depojske prostore ali pa laboratorijske.

Simoniti je za konec še dejal, da bi bilo potrebno posodobiti zakon o medijih, ki se dela v skladu z evropskimi direktivami, in spremeniti in posodobiti zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Predvsem je treba popraviti določbe o dostopnosti arhivskega gradiva, ki so bile v zadnjem letu neprimerno popravljene.

I. K.