Veliki intervju z Romano Tomc: Čakamo vlado, da z močjo, s pogumom in z znanjem izkoristi potencial, ki ga ima Slovenija!

Datum:

Romana Tomc je poslanka v Evropskem parlamentu. Izvoljena je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), ki v Evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). Romana Tomc se omenja tudi kot možna predsedniška kandidatka SDS na jesenskih predsedniških volitvah. V nadaljevanju objavljamo del velikega intervjuja z Romano Tomc, medtem ko si celotni pogovor lahko preberete v reviji Demokracija. 

V parlamentu je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter namestnica v delegaciji za odnose z Bosno in Hercegovino. Je tudi članica posebnega preiskovalnega odbora PANA, ki preiskuje davčne goljufije in pranje denarja. Nadalje je podpredsednica delegacije za odnose z Japonsko. Pred tem je bila poslanka in tudi podpredsednica Državnega zbora RS. V letu 2014 je postala podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu, v okviru PSSE pa je kot vodja slovenske delegacije delovala v odboru za politične zadeve. Rodila se je v Ljubljani in tam tudi diplomirala na ekonomski fakulteti. Dodatno se je izobraževala na področju podjetništva.

(Foto: osebni arhiv Romane Tomc)

V Sloveniji je pred nekaj meseci izbruhnila velika afera pranja denarja, ki se je je v javnosti prijelo ime #IranNLBgate. Videli smo, da ste bili od evropskih poslancev, ki prihajajo iz Slovenije, na tem področju najaktivnejši.
Pogosto nam očitajo, da smo premalo aktivni, da premalo opozarjamo evropske institucije o nepravilnostih. Po drugi strani pa, kadar to naredimo, pravijo, da tožarimo državo v tujini, da delamo škodo. Seveda, mnogi bi radi, da se stvari pometejo pod preprogo. Kadar jim to ustreza, seveda. Prav zato, da se odkrije resnica, je treba na nepravilnosti opozarjati. To je naša dolžnost. Afera #IranNLBgate je po mnogih ocenah ena od največjih afer v samostojni Sloveniji, ki je in še bo pljusknila čez naše meje. Milijardo dolarjev opranega denarja, ki je izviral iz banke s sedežem v državi, ki je bila v tistem času pod embargom Evropske unije, o Iranu pa je takrat več resolucij sprejel tudi OZN, je škandal brez primere. Vse več je tudi indicev, da je pri teh nakazilih šlo tudi za financiranje terorizma in iranskega jedrskega programa.

Mojih kolegov v evropskem parlamentu, ki sem jih seznanila s tem primerom, niso zanimale slovenske notranjepolitične implikacije tega dogajanja, to je, da si banka ni obračunavala provizije in da se je provizija od teh poslov stekala v zasebne žepe. Resne evropske politike je zanimalo predvsem to, kam in v kakšne namene se je stekal ta denar, ki so ga podjetja Iraja Farrokhzadeha nakazovala na več kot 9.000 računov povsod po svetu. Drži, da sem se ob tej aferi v evropskem okviru še posebej angažirala, saj tudi tematsko spada v moje delo. Glede na to, da sem članica posebnega preiskovalnega odbora PANA, ki se ukvarja s preiskovanjem davčnih goljufij, pranjem denarja in financiranjem terorizma, je to povsem logično. Čeprav je bilo na začetku zaznati precej skepticizma, ker preprosto niso mogli verjeti, da se je kaj takega res lahko dogajalo v eni od mladih članic EU in v banki, ki spada v okvir evropskega bančnega sistema, se vsak dan kaže večji interes, da razjasnijo podrobnosti, kaj se je v teh letih dogajalo v naši državni banki. Informacije o tem so dosegle odločevalce in pomembne politike v Evropski uniji, čeprav so osrednji mediji v Sloveniji o tem poročali bolj skopo. Pričakujem, da se bo jeseni na tem področju tudi zunaj Slovenije kar precej dogajalo. Vselej pa, ko bo po Evropi ali po svetu kak teroristični napad, se bomo lahko spraševali, ali niso bili akterji teh napadov financirani tudi z denarjem, ki se je opral v Novi Ljubljanski banki.

Mimogrede: zanimivo je, da pri tem nismo zasledili nobene reakcije ali izjave slovenskih evropskih poslancev, ki so člani levih političnih skupin v evropskem parlamentu …
Res je. Vendar težko rečem, da sem bila presenečena nad tem, da iz vrst mojih kolegov, ki v evropskem parlamentu pripadajo drugim političnim skupinam, na to afero ni bilo javnega odziva. Logično je, da imamo na nekatera vprašanja različne poglede, vendar tu ne gre za enega od takšnih vprašanj. Tu gre za kriminal velikih razsežnosti in veljati bi morala nična toleranca. Pri obsodbi pranja denarja ne bi smelo biti delitve na leve in desne ali še kakšne druge, pri tej aferi gre tudi za vprašanje nacionalne in svetovne varnosti. Že v času pranja denarja so se za to dogajanje zanimale nekatere svetovne varnostne službe, ki so zaznale, kaj se pri nas dogaja. Navadno je, da ima nekdo z javnimi obsodbami težave, če so v te posle posredno ali neposredno vpleteni njegovi politični zavezniki ali sopotniki. Vendar še enkrat poudarjam: tu je bil očitno v ozadju kriminal in gre za vprašanje naše in vaše varnosti, varnosti tako v Sloveniji kot po svetu. S tem se ne smemo igrati.

(Foto: osebni arhiv Romane Tomc)

Vi ste edini od slovenskih evropskih poslank in poslancev, ki ste članica preiskovalnega odbora PANA, ki preiskuje davčne oaze, davčne utaje in tudi pranje denarja. Koliko se #IranNLBgate prekriva s tematiko, ki jo obravnavate v odboru PANA?
Popolnoma se prekriva. To je bistvo delovanja tega odbora. Predolgo smo živeli v prepričanju, da je Slovenija premajhna in nepomembna, da bi se pranje denarja in financiranje terorizma dogajalo tudi pri nas, ker mediji o tem niso poročali. Mislili smo, da se s tem ukvarjajo na drugem koncu sveta in v filmih. No, očitno se je pred našimi očmi, ki pa so bile prekrite, dogajalo marsikaj. Skoraj ne mine dan, ko ne bi odkrili še kakšnega podjetja, katerega lovke sežejo v davčne oaze. Dejstvo je, da so davčne utaje, pranje denarja in financiranje terorizma tesno povezani. Ne vedno, ampak pogosto. Predsednik odbora PANA, vpliven nemški poslanec Werner Langen, je nakazal možnost, da na dnevni red odbora jeseni pride tudi primer NLB. To bi bilo res dobro, saj ima delo odbora PANA veliko odmevnost v mednarodni javnosti. Žal se v Sloveniji o tem skoraj ne govori.

Poslanka v evropskem parlamentu Romana Tomc, izvoljena na listi SDS, je pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami v pogovoru za Demokracijo ocenila, da bi predsednik republike moral biti državnik z veliko začetnico. Na vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico države, je odgovorila …
Tomčeva je ocenila, da je aktualni predsednik Borut Pahor prekaljen politik in se tega zaveda, ima pa svoj slog nagovarjanja volivcev, ki ga ni mogoče zanikati. “Prinesel mu je zmago na prejšnjih volitvah in očitno spet stavi nanj. Veliko pomembnejših stvari od tega je, o katerih bi se lahko spraševali, ko govorimo o vlogi predsednika države,” je dejala.

Evropska poslanka še meni, da razglašenost aktualne vlade pri vprašanju, kako uveljaviti arbitražno odločitev in kako se vesti do Hrvaške, dodatno kaže na nezrelost in neodgovornost slovenske zunanje politike. Po njenem mnenju bi morali vprašanje meje s Hrvaško in še nekatera druga vprašanja reševati pred vstopom Hrvaške v EU.

Kritična je bila tudi do slovenskega črpanja sredstev EU. Kot je dejala, obstajajo skladi, iz katerih Slovenija sploh ne črpa, denimo, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Po njeni oceni se ne znajdemo in smo počasni, morali pa bi biti proaktivni in inovativni.

V pogovoru se je dotaknila tudi interpelacije zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. “Dejstvo je, da bo treba za zdravstvo dolgoročno nameniti več denarja, ampak pred tem ga je treba dobro prevetriti, racionalizirati in prekiniti odlivanje denarja prek preplačanih proizvodov in storitev. Če tega ne bo, potem so vsakršne spremembe samo lepotni popravek,” je ocenila Tomčeva.

(Foto: osebni arhiv Romane Tomc)

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Vida Kocjan

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...