[VIDEO] Italijan Renzi si je zadal politični avtogol, v Avstriji pa so vladne stranke doživele šok

Ta vikend so italijanski in avstrijski volivci sprejeli dve pomembni odločitvi. Italijani so na referendumu zavrnili spremembo ustave, ki jo je predlagal levosredinski premier Matteo Renzi, Avstrijci pa so po volilnih zapletih tokrat izbrali novega predsednika države. To je postal nekdanji predsednik Zelenih Alexander Van der Bellen, ki je svojega tekmeca Norberta Hoferja premagal za 7 odstotkov.

Seveda so ti dve pomembni odločitvi pokomentirali tudi v oddaji Aktualno na Nova24TV. O italijanskem referendumu se je razgovoril odvetnik iz zamejstva Damijan Terpin, ki je odločitev Italijanov, da zavrnejo centralizacijo in krčenje pooblastil lokalnim vladam in senatu italijanskega parlamenta, komentiral, da to v prvi vrsti pomeni predvsem status quo za Italijo. “Status quo je najslabša novica, po drugi strani pa tudi pomeni, da ni mogoče vsiljevati reforme, ki zahteva temeljno listino naše države, torej ustavo, s katero se državljani ne strinjajo in ni bila usklajena z nekim širšim političnim konsenzom v parlamentu. Renzi je svojo reformo poskušal speljati brez soglasja opozicije oziroma pri velikem nasprotovanju velikega dela opozicije, kar se je odrazilo pri državljanih. Očitno so italijanski državljani alergični na kakršno koli spreminjanje, če niso prepričani, da so te spremembe dobre. In večina državljanov je bila prepričanih, da te spremembe, tako kot so bile postavljene, niso dobre. In žal je potem to rezultat nekega statusa quo, ki bo ostal,” je dejal Terpin.

“Italija spremembe krvavo potrebuje, ker je država tako rekoč zabetonirana, ima številne sektorje, ki jih je treba spremeniti, a se nič ne zgodi, ker je Renzi pretiraval z nekim soliranjem, vsiljevanjem in ni iskal potrebnega konsenza, ki je nujno potreben pri spreminjanju ustave,” je prepričan Terpin.

Za blokade v Italiji ni kriva ustava, temveč volilni zakoni
Terpin je komentiral tudi trenutno politično ureditev v Italiji, in sicer z besedami, da je “funkcioniranje države v prvi vrsti odvisno od politične slike v parlamentu. Dejstvo je, da senat lahko ukinemo, ampak ga moramo ukiniti ne na pol, kot je to naredil Renzi, ki ga je pustil živeti in mu odvzel večino pristojnosti; senatorji ne bi bili direktno izvoljeni s strani občanov, ampak s strani deželnih svetov in s strani županov. Skratka neka neresna, nekonsistentna mešanica prejšnjega in novega sistema, ki pa seveda ljudi ni prepričala, če govorimo le o senatu. Političnega pingponga ni, če je volilni zakon za obe zbornici takšen, da omogoča več ali manj enako večino v tem parlamentu, če pa so večine različne v senatu in v poslanski zbornici zaradi bistveno različnih volilnih zakonov, potem pride do blokad. Ampak temu ni kriva ustava, temu so krivi volilni zakoni.”

Res sledi destabilizacija Italije in celotne Evrope?
Najbolj črne scenarije so napovedovali tisti, ki so govorili, da se bo, če referendum ne bo sprejet, zgodila politična destabilizacija ne le Italije, ampak cele Evrope. Terpin je na to odvrnil, da tem napovedim absolutno ne verjame. “Zagotovo je politična kriza v Italiji nastala zaradi neuspeha predsednika vlade z ustavno reformo, ampak tega je sam kriv. On je personaliziral zadevo in postavil tako, da če ustavna reforma ne gre skozi, bo vlada padla. Po moji strani gre za dve popolnoma ločeni zadevi in je žal s takšnim personaliziranjem tudi sam pripomogel k temu, da so se ‘koalizirale’ proti ustavnim spremembam politične sile, ki se drugače ne bi mogle ‘koalizirati’. Naredil je velik politični avtogol in sam sebi naredil škodo. Kar zadeva destabilizacijo države in problem na evropskih trgih, pa mislim, da je to pretirano,” je dejal. To je obrazložil s tem, da je Italija država z dolgoletno politično tradicijo in tako, kot se je pobrala v preteklosti v bistveno hujših situacijah, se bo pobrala tudi tokrat. “Nekaj časa bomo imeli pač nekaj destabilizacije, nekaj politične negotovosti, trgi bodo ustrezno reagirali, ampak kakšnih posebnih katastrof ne bo, še manj na evropski ravni. Italijanski državljani niso ‘antievropeisti’. Če bi na političnih volitvah prevladale kakšne določene sile, ki so deklarirano ‘antievropeistične’, bi se ta nevarnost mogoče pokazala. Po mojem pa takšne nevarnosti ni. Tisti, ki sedaj zganjajo paniko, jo zganjajo izključno zato, ker se bojijo za svoje stolčke,” je še dejal Terpin.

“Problem Italije je, da ni gospodarske rasti že več kot 15 let. Slovenija ima določeno gospodarsko rast v zadnjem času, predvsem zaradi nekaterih ključnih izvoznikov, ki dobro delajo mimo tega, kar dela država. Italija pa se kljub velikim naporom in naprezanjem podjetnikov iz recesije ne more in ne more izkopati. Renzi je predlagal bilanco oziroma proračun za prihodnje leto, a so mu v Evropi povedali, da je prekoračil limite, ki so bili dogovorjeni. In tukaj je velik spor z Evropo, ki je nastal med Renzijem in Evropo, in ne med Italijo in Evropo. Večina italijanskih volivcev je za Evropo, predvsem pa za to, da bi ta država enkrat že prišla iz recesije, ki traja predolgo. Žal tudi Renzi tega ni uspel narediti in zato so ga ljudje na tem referendumu kaznovali,” je razkril Terpin.

Stranke skrajne levice so v Italiji vse propadle
Terpin pa je na vprašanje, kakšna je sploh politična situacija v Italiji, odvrnil, da nimajo skrajne levice. “Stranke skrajne levice so vse propadle in jih danes tudi v parlamentu ni. Niti ne verjamem, da bi lahko bile politične volitve tako hitro. Renzi ima še vedno večino v parlamentu – če ne bo on predsednik vlade, bodo verjetno postavili nekoga drugega, ki bo blizu njegovi stranki. Dvomim, da bomo šli kar na politične volitve,” je dejal Terpin. Prav tako pa ne verjame govoricam o italijanskem brexitu, za katere pravi, da so za lase privlečene. “Mislim, da je to posledica nekih dogodkov, ki so se v zadnjem času zgodili v Evropi, ampak Italija po moji oceni ni na taki poti. Lahko bi se postavila na neko podobno pot, če bi šli s tem volilnim zakonom, ki ga je odobril Renzi za poslansko zbornico, na volitve in na podlagi katerega bi se lahko zgodilo, da bi Gibanje petih zvezdic ali Severna liga, ki sta deklarirano protievropski gibanji, dobili večino v parlamentu, tudi če nimata večine v državi. S tem volilnim zakonom, ki je zdaj odobren in o katerem mora odločati ustavno sodišče, bi teoretično lahko stranka s 25 odstotki dobila 60 odstotkov glasov v parlamentu, kar pravzaprav pomeni, da lahko vlada sama. In to je velika nevarnost za Italijo, kar so seveda spoznali tudi Italijani, ko so odločali o referendumskem vprašanju,” je še dejal Terpin.

Slovenci imamo še vedno možnost, da nekoga izvolimo v italijanski parlament
Voditelja Aleksandra Ranta pa je zanimalo predvsem to, kaj odločitev o zavrnjenem referendumu pomeni za Slovenijo. A je Terpin dejal, da kakšnih posebnih političnih posledic ta odločitev za Slovenijo ne bo imela, bo pa imela relativno dobre politične posledice za Slovence v Italiji. Namreč, “če bi bila ta sprememba ustave odobrena, slovenska manjšina v Italiji ne bi mogla več izvoliti svojega poslanca v italijanski parlament. Ne bi ga mogla izvoliti v senatu, kjer je takšen sistem, da bi bil iz naše dežele en deželni svetnik in en župan, ker Slovenci ne bi prišli v poštev. Za poslansko zbornico pa je famozni Renzijev volilni zakon, ki ga imenuje Italicum, predvidel za slovensko manjšino samo navidezne olajšave, ki imajo obraten učinek, torej da Slovencem dejansko onemogočijo ponovno izvolitev v italijanski parlament. Sedaj pa, ker volilna reforma ni bila odobrena, italijanski senat ostaja tak kot prej in na podlagi volilnega zakona v senat imamo Slovenci teoretično še vedno možnost, da izvolimo nekoga v italijanski parlament, kar je edina dobra novica te celotne zgodbe.”

Kandidata za avstrijskega predsednika sta bila zelo različna
Poleg Italijanov pa so pomembno odločitev sprejeli tudi Avstrijci. Izvolili so neodvisnega kandidata Alexandra Van der Bellna, ki je nekdanji predsednik Zelenih. Ob izvolitvi je napovedal, da se bo boril za enakost, odprtost in solidarnost v avstrijski družbi. Bruseljski birokrati so si oddahnili, tisti, ki so zaskrbljeni nad prihajajočo migrantsko povodnjo, pa ne. Bellen je namreč podpornik multikulturalizacije Evropske unije. In na to temo je v oddaji Aktualno spregovoril poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, ki se je v oddajo javil iz Celovca. Povedal je, da je bila največja razlika med kandidatoma za predsednika “v njunih gledanjih na trenutno politično situacijo, na evropsko dimenzijo in tudi na predstavitev Avstrije v celem svetu”.

“Trenutno vladno koalicijo, ki jo sestavljajo socialdemokrati in ljudska stranka, premalo zanimajo dejanski problemi ljudi. Vodijo politiko, ki gre mimo ljudi. To je bil tudi glavni vzrok izpada glavnih kandidatov v prvem krogu volitev s strani vladnih strank. Preostala sta dva kandidata, ki sta bila zdaj na izbiro – na eni strani desni Hofer, in Bellen, ki se je imenoval za neodvisnega kandidata, vsi pa vemo za njegov politični profil, da je bil pravzaprav dolga leta v avstrijskem parlamentu predstavnik Zelenih, tako rekoč opcije, ki je izšla iz stagnacije znotraj socialdemokratov,” je ozadje novega avstrijskega predsednika opisal Nanti Olip.

Vladne stranke so po zavrnitvi doživele šok
Olip je prepričan, da so se vladne stranke v Avstriji preveč zanašale na svoj bonus, torej, da so vladne stranke, in so bile po njegovi oceni prepričane, da jim bo z njihovimi kandidati uspelo. Ampak “volivci so temu zelo jasno rekli ‘ne’ in jih izločili v prvem krogu volitev, kar je povzročilo v vladnih strankah po šoku tudi razmislek. Izkazalo se je, da se je mnenje volivcev oblikovalo tudi z bolj prepoznavnimi političnimi profili ter glede na njihovo predstavljeno avstrijsko, evropsko in tudi globalno politiko. Odločili so se, da tokrat podprejo človeka, ki je odprt, toleranten in ima jasne poglede tudi na združevanje in potrebno koordinacijo znotraj avstrijske politike.”

Kako pa bo rezulat volitev v Avstriji vplival na koroške Slovence? Nanti Olip je na to odgovoril, da “vemo, da je bila Zelena stranka vedno tudi zagovornik pravic manjšin.”

Nanti Olip je spregovoril tudi o Bellnovem protikandidatu Hoferju, ki je po njegovem volivce zelo direktno nagovoril glede migrantskega problema, tudi “kako neučinkovito se tega lotevajo na evropski ravni. Hofer je bil kandidat, ki je poslušal ljudi tudi v gostilni, medtem ko se je politična elita avstrijske vlade sestajala na neštetih sestankih, konkretnih odgovorov pa niso našli.”

Nanti Olip je še zaključil, da so Bellnu pomembni dobri in prijateljski odnosi – tudi s Slovenijo, zato bo po njegovih ocenah te odnose vzpostavil ne le do Slovenije, temveč do vseh sosednjih držav in tudi do Evropske unije.

Marjanca Scheicher

  • Adolf Hitler

    gulfija je gulfija ni kaj ampak ne za dolgo!

    • Opazovalec

      Ti si pa duhovit! Sodiš kar v Braunau na Innu v svojo rojstno hišo, ki jo bodo kmalu podrli…..

  • Mihilus

    Moje mnenje je, da je bil Hofer poražen zato, ker je omehčal svojo protimigrantsko retoriko in biti bolj desno sredinski. Danes volilcev za to opcijo ni več. Obstaja samo še ekstremna levica in ekstremna desnica. Lepo so to zdaj vidi tudi na primeri Francije, kjer je republikanski kandidat Filion bolj eksremističen od Le Penove do manjšin in Islama. In je s to potezo speljal ogromno volilcev Le Penovi. Podpora ekstremnim etno-nacionalistom izjemno narašča in še bolj bo.

    • Jim Doe

      Strinjam se, preveč je popustil in igral na fair play karto.
      V politiki ni fair playa, si ali pa nisi.
      Samo v Sloveniji lahko uspeš brez programa, a tudi to se bo spremenilo, mislim, da bo rekordno število ljudi volilo za SDS in ostale desne stranke.

  • črnaovca

    Nauk te zgodbe je?

  • Nata

    Hja ?? Zeleni – zagovorniki manjšin in posledično koga še ?? Vemo , a ne ?
    Italijani pa naj se utopijo v lastni neumnosti ! Seveda , mislijo , da bodo te množice muslijev pošiljali naprej , a ne ?? Osli !

  • RATATA

    Kar se južnih avstrijskih dežel (nekdaj slovenskih) tiče in “svobodnjakov” obstaja ta moment nekakšen občutek, kot da je preostanek Slovencev v Avstriji, dokler obstaja grožnja priseljevanja musligrantov varnih.
    To se nam pa res lahko zdi fajn, da imajo nemški avstrijci raje Slowenze kot musligrante.

    Me pa spominja na čas plebiscita po prvi vojski, ko so se naši rojaki raje odločili za “bolj svoje” deželane (nemške avstrijce) kot za podivjane južno/srbo/slovane.

  • sunday

    žal mi je, da ni slavil hofer!!!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!