[VIDEO] To morate videti: Jecljanje, nervoza in sprenevedanje Andreja Plausteinerja na zaslišanju pred Logarjevo preiskovalno komisijo o pranju denarja

Foto: YouTube.

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je bil zaslišan nekdanji vodja Urada za preprečevanje pranja denarja, Andrej Plausteiner, ki je predvsem v povezavi z neukrepanjem urada, ki ga je vodil, v primeru milijardnega pranja umazanega iranskega denarja odgovarjal vidno zmedeno in živčno, določene podrobnosti je preprosto pozabil. Iz odgovora v odgovor se je bolj zapletal in izrekel nekaj konkretnih protislovij. Med drugim ni znal razložiti, zakaj niso ukrepali že prej niti zakaj niso preprečili sumljivih transakcij niti zakaj urad ni oglobil Nove Ljubljanske banke. Želel se je izgovoriti, da urad ni dobil prijave od banke, ki je prala denar in da nikakor ni mogel vedeti za sumljive transakcije. Ob tem je vredno dodati, da je urad po odprtju dokumenta o sumljivih transakcijah v NLB te prenehal spremljati, potreboval pa je kar štiri mesece, da je končno obvestil policijo. Najbolj bizaren pa je Plausteinerjev odgovor na Logarjevo razkritje, da je prav Plausteiner v tujino poslal informacijo, da se je v NLB opralo za 800 tisoč evrov denarja. Zakaj je pozabil tri ničle? Bojda je šlo za napako v prevodu, ob tem pa pozabil, da se arabskih številk, ki jih uporablja ves svet, ne prevaja.

Andrej Plausteiner torej, tako kot vsi ostali, ki so bili v letih 2009 in 2010 na odgovornih položajih, trdi, da za pranje denarja ni vedel, za sumljive transakcije pa je prvič izvedel šele marca 2010. Med drugim je razkril, da so na uradu, ki je bil takrat pod njegovo pristojnostjo, za sumljive transakcije prvič izvedeli od tujega urada, ki jih je zaprosil za nekatere podatke iz njihovih evidenc. Natančneje, tuji urad je preiskoval podjetje, ki je bilo registrirano na Deviških otokih, ki veljajo za davčno oazo, lastnik podjetja pa je bil državljan Velike Britanije.

Plausteiner je tudi dejal, da gre v tem primeru za tajne informacije, zato poslancem podrobnosti ne more razkrivati, je pa ob tem povedal, da so transakcije, ki so potekale iz iranske banke, sicer označili kot sumljive, prav tako so NLB zaprosili za podatke o prometu na računu, obenem pa naj bi zadevo obravnavali prioritetno. Kljub temu, da so prvo prijavo dobili že v marcu 2010, so zadevo policiji odstopili šele novembra 2010. Plausteiner se je izgovarjal, da so v konkretnem primeru podali predlog za uvedbo postopka Banki Slovenije, o tem so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve in po njegovih besedah oktobra 2010 poslali obvestilo kriminalistični policiji in Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Zanimivo, za Plausteinerja tudi predvidevanje, da je bil denar, ki je bil opran prek NLB, namenjen za izdelavo atomske bombe, ni dovolj utemeljen sum, da bi blokirali transakcije, prav tako po njegovih besedah urad ni imel nobenih pravno-formalnih možnosti, da bi zahteval prekinitev poslovanja NLB z iranskim državljanom.

Več o bizarnih odgovorih Andreja Plausteinerja na vprašanja vodje preiskovalne komisije, dr. Anžeta Logarja, si lahko ogledate na povezavi YouTube.

T. F.