Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je v torek nadaljeval narok Krkovič proti državi, na katerem brigadni general Tone Krkovič zahteva odškodnino za prestano trpljenje in konstrukt proti njemu. Zaslišan je bil Krkovičev mehanik Jože Razpotnik, ki je bil tudi mehanik sodnika Milana Štruklja. Mehaniku je sodnik takrat dejal, da so sodniki, ki so sodili v zadevi Patria, dobili ukaz z vrha, da je treba obtožene v tej zadevi obsoditi. Tako se je tudi zgodilo.
A ustavno sodišče je po pritožbi obsojenega ugotovilo, da gre za sojenje brez primera oziroma brez kaznivega dejanja, in obsodbo razveljavilo. Anton Krkovič zaradi sodnega procesa, obsodilne sodbe in zaporne kazni toži državo za 600 tisoč evrov odškodnine. Država mu je ponudila nekaj več kot 35 tisoč evrov, kar pa je zavrnil.
“Kar se nas tiče, je obravnava potekala korektno, izpoved priče je bila na za nas, po naši oceni, ugodna. S tem mislim, da dokazuje tudi ta dodatni temelj, ki ga utožujemo,” je sodni proces komentiral Krkovičev odvetnik Žiga Podobnik. Zaradi ‘ukaza z vrha’ je bil Krkovič v zaporu na Dobu zaprt 292 dni, ker naj bi sprejel obljubo podkupnine pri državnem nakupu 135 oklepnikov finskega podjetja Patria. Ustavno sodišče je obsodilno sodbo razveljavilo, saj je bil kazenski postopek voden nezakonito in neupravičeno, čemur je sledil neutemeljen odvzem prostosti.
Odvetnik Žiga Podobnik: “Ta tožba je bila vložena z namenom, ker za nas ni sprejemljiva višina odškodnine, ki je bila ponujena s strani državnega odvetništva. Namreč, oni priznavajo samo temelj zahtevka, v delu, ki se nanaša na neutemeljen pripor zaradi odvzema prostosti, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na neupravičen postopek. Mi zatrjujemo, da je bil celoten postopek nezakonit in da je šlo v bistvu za zlorabo sodne veje oblasti.”
Med drugim je Tone Krkovič povedal, da je zaradi sojenja in zaporne kazni v zadevi Patria doživljal številna šikaniranja v službi od nadrejenih, prijateljem in znancem pa je moral znova in znova pojasnjevati, da z zadevo Patria nima nič. Preden je šel na prestajanje zaporne kazni, pa je prejemal pisne grožnje, da ga bodo v zaporu ubili. “Na nadaljnjem naroku za glavno obravnavo, ki bo 23. maja, bodo zaslišane še nekatere dodatne priče oziroma predlagane priče z naše strani v zvezi s samo višino tožbenega zahtevka,” je še komentiral odvetnik Podobnik.
Pred linčem ni varen nihče
Ob tem je potrebno poudariti, da je sojenje tožniku na prvi stopnji trajalo skoraj dve leti, v tem obdobju pa je bilo opravljenih preko 50 narokov za glavno obravnavo. Medtem pa so slovenski mediji skrbeli za intenziven in v glavnem enostranski način poročanja o nezakonito vodenem procesu. Na podlagi nezakonite in neupravičene sodbe oziroma zaradi ubogljivega sodnika, ki je ubogal ukaz z vrha, je bil Krkovič v zaporu več kot 10 mesecev. Med prestajanjem kazni je bil primoran v deljenje sobe z drugimi zaporniki, kljub premestitvi iz zaprtega v odprti oddelek pa je imel močno omejeno možnost obiskovanja svojih bližnjih. Čez noč je postal žrtev elektronskih in tiskanih medijev, ki so o njem poročali na dnevni ravni.
Po večini mediji niso upoštevali načela, da obdolženi velja za nedolžnega, dokler mu krivda ni ugotovljena. Namesto objektivnih objav je bil tožnik deležen medijskega linča, na katerega se je v izraziti obliki odzval del slovenske javnosti. Temu je sledilo, da so tožniku obrnili hrbet tudi nekateri znanci, prijatelji in institucije, ki bi tožniku morale zaščititi pravice. Na MORS pa se je minister celo osebno potrudil pri pripravi suspenza. Pred ostalimi prijatelji in sodelavci v službi se je počutil osramočenega, še posebej med slednjimi, saj je v vojaških odnosih še posebej pomembna absolutna in etična neoporečnost. Naklepno dogajanje razgradnje njegove osebnostne in profesionalne integritete je tožnika tako prizadelo in razžalilo, da je utrpel hude duševne bolečine. Vrhu je torej uspel linč posameznika, prav takšen, kot se ga spomnimo iz nekih drugih časov. Državljane je lahko strah, saj je proces dokazal, da sodniki sodijo, kot jim ukaže vrh, torej pred linčem ni varen prav nihče od nas.
Franci Donko