[VIDEO] Le kam je izginilo 12 milijard evrov?

Računsko sodišče se je odločilo, da zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrne izrek mnenja o bilanci stanja državnega proračuna ob koncu lanskega leta. Sodišče namreč naj ne bi moglo izdelati mnenja o zbirni bilanci državnega proračuna, kar je izjemno nenavadno in predstavlja nenavaden precedens. V včerajšnji oddaji Hobotnica sta svoja mnenja glede te tematike in glede dela vlade soočila poslanca Alenka Bratušek in Andrej Šircelj.

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24TV

Ekonomist Matej Lahovnik je komentiral, da bila takšna odločitev sodišča skrajno nenavadna, in dodal, da mora imeti vsako mikro podjetje ali velika družba v gospodarstvu urejene poslovne knjige in dokumentacijo. Očitno je, da so izjema lahko le javne finance v času te vlade, kar kaže na to, da živimo v popolnoma neurejeni državi.

Bratuškova je poudarila, da bosta glede Računskega sodišča morala ukrepati tako država kot tudi finančno ministrstvo in tako konkretno zavihati rokave. Ostro je obsodila postopanje državnih uradnikov, ki niso želeli sodelovati s sodiščem. Andrej Šircelj, predsednik Komisije za nadzor javnih financ, je izrazil začudenje nad situacijo in se vprašal, kaj so želeli s tem doseči, kajti če premoženje ni pravilno vrednoteno, to vpliva na bilance države. Med drugim je izpostavil, da se na podlagi teh evidenc pripravlja proračun za naslednja leta.

Poraja se vprašanje, če nam želijo s pomanjkljivimi podatki prikriti, da jim vendarle ne gre tako dobro, kot pravijo. Očitno držijo podatki Janeza Janše, ki jih je vložil ob interpelaciji zoper delo vlade, da je vlada še dodatno zadolžila Slovenijo. Spomnimo, da je Janša že opozoril, da je Slovenija zadolžena za več kot 32 milijard evrov, od tega pa so samo obresti visoke več kot milijardo evrov. V stranki SDS so predlagali, da se denar dobi z evropskih trgov, kar bi posledično pomenilo cenejšo sanacijo.

Vlada bi morala poskrbeti za gospodarsko rast
Bratuškova je poudarila, da je trenutna vlada čisto premalo ambiciozna, kljub temu da razpolaga z milijardo evrov več kot leta 2013. “Potrebno bi bilo pokazati dolgoročno smer razvoja,” pravi Bratuškova. Po besedah Širclja pa vlada ni naredila nič, da bi lahko pospešila gospodarsko rast, kar bi izboljšalo pogoje za gospodarstvenike in navsezadnje izboljšalo pogoje za življenje ljudi. “Življenje v državi pod to vlado je takšno kot, da je sploh ne bi bilo,” je dejal Šircelj.

“Močni so na besedah in šibki v dejanjih,” je o delu vlade povedal Šircelj. “Samo poslušamo, da se bo gradilo v cestnem in železniškem prometu, od tega ni pa nič,” je dodal.

Resnično nismo dobro gospodarili
Bratuškova je izpostavila žalostno dejstvo, da vlada vedno najde nestrateške kupce, zaradi česar je kupnina slaba. Kot primer slabega gospodarjenja je omenila NLB in dejala, da je na koncu vedno potrebno vprašati državljanke in državljane, če so pripravljeni še 20-25 let naprej financirati tako ogromne vsote denarja. “Vse skupaj govorimo o večih milijardah,” je dejala Bratuškova.

Imamo prakse, kjer je država brez državnih bank. Bančna kriza je le dokazala, da v NLB niso dobro gospodarili in da so kredite podeljevali kar na podlagi vez in poznanstev.

Večinoma zelo slabo upravljamo z državnimi podjetji, zato je Šircelj dodal, da s privatizacijo in novimi kupci prihajajo nova tehnologija, nova znanja, novi načini upravljanja, novi trgi. Gre za širjenje podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji.

Vlada je odgovorna za upravljanje državnega premoženja
Vlada je popolnoma odgovorna za upravljanje z državnimi podjetji, ne glede na to, da v njenem imenu to opravlja nekdo drug. Po besedah Širclja je največja težava te vlade, da nima nikakršne vizije in nima poguma, da bi jo izvedla: “Ni odločitev o tem, da se bo nekaj izvedlo, torej ni roka, kaj, kako in na kakšen način to dejansko narediti. Neodločnost nas bo potegnila naprej oz. ne bomo šli naprej tako hitro, kot bi lahko.”

Od leta 2008 se je javni dolg početveril z 8 na 30 milijard. Smo v fazi, ko ga bomo morali zmanjševati. To nas bo teplo, saj bomo plačevali obresti v tujino – čez Atlantik.

V poročilu o globalnem indeksu konkurenčnosti smo zasedli 56. mesto
Svetovni gospodarski forum je izdal poročilo o indeksu globalne konkurenčnosti držav. Konkurenčnost države so določili tako, da so primerjali stanje institucij, politik in faktorjev, ki določajo produktivnost države, kar določa stopnjo blaginje, ki se jo da doseči z ekonomskimi sredstvi. Ta pa določa osnovne faktorje rasti. Poenostavljeno: bolj kot je ekonomija konkurenčna, hitreje bo rasla.

V raziskavo je bilo vključenih 138 držav, Slovenija pa je zasedla 56. mesto, kar je dve mesti bolje kot lani. Zaskrbljujoče je, da so pred nami Češka, Poljska, Bolgarija, Estonija, torej države, ki so bile še pred desetimi leti daleč za nami.

V času prve Janševe vlade smo se uvrstili na 33. mesto najbolj konkurenčnih držav na svetu, nato pa smo strmo pričeli padati s prevzemom oblasti, na čelu katere je bila stranka SD. Najslabši smo pri oceni razvoja finančnih trgov, kjer zasedamo 118. mesto, in na področju učinkovitosti trga dela, kjer zasedamo 85. mesto. Predzadnje mesto, slabša je le Brazilija, smo zasedli pri oceni vpliva obdavčitve. Problem predstavlja pretirana birokratizacija.

Katastrofalno smo ocenjeni na področju zapravljivosti vlade. Smo v družbi z Nigerijo, Zimbabvejem in Brazilijo, zato ne čudijo ugotovitve računskega sodišča, da vlada sploh ne ve, koliko premoženja ima v upravljanju. Pojavljajo se težave pri zaposlovanju zaradi visokih davkov, po ocenah pa nas pestita tudi politična nestabilnost in korupcija. Svetovni gospodarski forum ugotavlja, da sta najbolj problematični prav slednji.

“Ta vlada je zajadrala val in ko se bo val privesel na drugo stran, se bo to pokazalo na naši državi,” je opozorila Bratuškova in dodala, da je nujno, da država ugotovi, kaj je tisto, kar državljani nujno potrebujejo.

Oba sogovornika sta se strinjala, da je delo prekomerno obdavčeno s prispevki, zaradi česar je trg delovne sile popolnoma rigiden, in izpostavila, da bo več potrebno narediti na področju zaposlovanja mladih.

V javni upravi je povprečna starost zaposlenih 48 let, v tujini pa 35 let. “Trg dela mora postati bolj fleksibilen,” je izpostavila Bratuškova. 

Kritična do vladanja “Cerarjevega orkestra”
Za nami sta po besedah Bratuškove dve zamujeni leti in pred nami sta še dve zamujeni leti: “Nedelo vlade se bo poznalo tudi po njenem odhodu. Ne najdem konkretne pozitivne stvari, ki jo je vlada naredila.” 

Šircelj pa je za konec komentiral, da to, da vlada v prvih dveh letih ni naredila nič, ni dobro: “Ne gre za ukrepe, ki bi pomenili preboj, rabimo ukrepe, ki bi prinesli pozitivne učinke. Ni čudno, da smo v očeh tujih investitorjev neverodostojni partner.”

N. Ž.