Socialni demokrati (SD) se promocije svojih kandidatov pred prihajajočimi evropskimi volitvami lotevajo na različne načine, pri čemer gre v večini primerov le za zavajanje slovenske javnosti. Med drugim je bil v četrtek na Twitterju objavljen videoposnetek, na katerem njihova kandidatka dr. Ljubica Jelušič potvarja slovensko zgodovino ter svojo kandidaturo utemeljuje kar na partizanstvu in nasprotovanju vsem, ki se z lažnimi izjavami levičarjev o zgodovini ne strinjajo.
V četrtek je bil na Twitter profilu stranke Socialnih demokratov (SD) objavljen promocijski posnetek njihove kandidatke za evropsko poslanko dr. Ljubice Jelušič, v katerem je ta ponovno poskrbela za razdvajanje slovenskega naroda s podpihovanjem tem iz polpretekle zgodovine, ki jih je predstavila na popolnoma enostranski način.
Jelušičeva, sicer nekdanja ministrica za obrambo ter sedanja podpredsednica zveze združenj borcev, v omenjenem videoposnetku ponovno potvarja slovensko zgodovino, saj v povezavi z 2. svetovno vojno omenja le domobranske zločine, obenem pa celo priznava, da njena kandidatura temelji na krvavem partizanstvu. Omenjeno dejstvo preseneča, sploh glede na to, da v istem videoposnetku poudari tudi, da se zavzema za Evropo strpnosti in sožitja. Z omenjenima vrlinama se namreč partizani, ki so krvavo obračunali z vsemi drugače mislečimi, nikakor niso mogli pohvaliti.
dr. Ljubica Jelušič, kandidatka SD na evropskih volitvah, podpredsednica Zveze združenj borcev, nekdanja ministrica za obrambo in ugledna profesorica obramboslovja. #HočemoEvropo pic.twitter.com/h9hx4SWG5y
— Socialni demokrati (@strankaSD) May 16, 2019
Partizanski zločini
To, da si kandidatka za evropsko poslanko v letu 2019 postavlja za zgled partizanstvo, obenem pa zamolči številne njegove zločine, je skrajno neokusno. Partizansko gibanje so si namreč že kmalu po začetku 2. svetovne vojne prisvojili komunisti, ki so vse drugače misleče razglasili za izdajalce ter z njimi krvavo obračunali. Proti tako imenovanim razrednim sovražnikom so bila dovoljena vsa sredstva, med drugim tudi umori, ki jih je komunistična Varnostno obveščevalna služba (VOS) množično začela izvajati že leta 1941. Omenjena usmeritev, ki je nakazala, da je primarni cilj komunistov revolucija in ne osvoboditev izpod okupatorja, je povzročila ustanovitev vaških straž in Slovenskega domobranstva: prišlo je do državljanske vojne. Najhujše pa je zagotovo sledilo po koncu 2. svetovne vojne, ko so bili ravno partizani neposredno odgovorni za množične izvensodne poboje Slovencev in pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov. Omenjene zločine jasno potrjuje več kot 600 prikritih grobišč, ki so bila doslej odkrita na območju Slovenije. V njih v kraških jamah, zapuščenih rudniških jaških, protitankovskih jarkih ter v izkopanih jamah ležijo posmrtni ostanki približno 15 tisoč Slovencev in 100 tisoč oseb drugih narodnosti.
Zgodovinar dr. Dežman komunističnim zločincem nalil čistega vina
Delovanje in vlogo partizanstva med 2. svetovno vojno in po njej strnjeno povzema zgodovinar dr. Jože Dežman, ki podaja tri glavne ugotovitve: “1. partizani so pobili več Slovencev kot okupatorjev; 2. partizani so pobili več neoboroženih kot oboroženih oseb; 3. partizani so več oseb, kot med njo, pobili po 2. svetovni vojni.” Z omenjenimi dejstvi Jelušičeva, kot kaže, ni seznanjena, saj bi potemtakem vedela, da je bil boj proti okupatorju za večino partizanov drugotnega pomena. Zanimala jih je namreč le revolucija, pri izvedbi katere niso izbirali sredstev.
M. D.