[Video] Logar napoveduje, da bodo bančni kriminalci še izdatneje branili NLB

Datum:

Poročilo preiskovalne komisije o bankah bo poslano Specializiranemu državnemu tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu kot naznanitev suma kaznivega dejanja. V nadaljevanju dela komisije pa se bodo usmerili na NLB, kjer bodo po mnenju predsednika komisije Anžeta Logarja naleteli še na večje ovire kot pri preiskovanju Probanke in Factor banke. 

Poslanci in poslanke so na današnjem zaprtem delu seje Državnega zbora še dodatno razpravljali o vmesnem poročilu o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, Probanko, in Banko Slovenije, in sicer o podatkih iz poročila, ki so zaščiteni z eno od stopenj tajnosti, bodisi kot poslovna skrivnost bodisi kot bančna tajnost.

Po koncu razprave je predsednik preiskovalne komisije Anže Logar v izjavi za medije povedal, da so se poslanke in poslanci seznanili s konkretnimi praksami Factor banke in Probanke, “hkrati pa je v poročilu zelo natančno ponazorjeno notranje dogajanje v Banki Slovenije prek posameznih izjav, ki so bile izrečene na ožjem kolegiju guvernerja ali na Svetu Banke in spadajo pod bančno tajnost.”

NLB bodo omrežja še dodatno zaščitila
Logar je v nadaljevanju ponovil že večkrat izraženo stališče, da je preiskovalna komisija pravzaprav neke vrste anomalija sistema. Preiskovalna komisija namreč dela tisto, kar bi morali početi ostali podsistemi, ki pa v zvezi s pregonom bančne kriminalitete ne funkcionirajo. “Ugotovili smo sicer, da organi pregona – Policija, kriminalisti in tudi tožilci – svoje delo opravijo v zadovoljivi meri, zgodbe pa se ustavljajo na sodišču. Zato je eden od sklepov ta, da se poročilo, ki je pripravljeno tudi kot naznanitev suma kaznivega dejanja, z glasovi čim več poslancev pošlje na Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad kot naznanitev suma kaznivega dejanja,” je dodal Logar.

V nadaljevanju dela preiskovalne komisije se bodo člani in članice usmerili na preiskovanje ostalih bank, v ospredju pa bo največja, to je Nova ljubljanska banka. “Tam pa mislim, da bomo redno naletavali na kakšen zid še večje bančne tajnosti, še posebej, če gledate zadnje poročilo Računskega sodišča, kako je NLB zahtevala, da se počrni tudi tekste, za katere ni nobenega razloga, da bi se jih očrnilo,” je spomnil Logar.

Guverner Kranjec lagal
Na novinarsko vprašanje glede odgovornosti Banke Slovenije in nekdanjih guvernerjev je Logar dejal, da so dejanja malomarnosti, ki so evidentna v primeru nekdanjih guvernerjev Banke Slovenije, zastarala, smo pa med našimi zaslišanji ugotovili, da je še aktualni direktor nadzor bančnega poslovanja pred preiskovalno komisijo domnevno lagal, zato smo tudi pripravili kazensko ovadbo zaradi krivega pričanja. V preiskavi so se člani in članice preiskovalne komisije koncentrirali na dve fazi. In sicer na fazo ekspanzivne kreditne rasti, ko tedanji guverner Mitja Gaspari in vodja nadzora bančnega poslovanja viceguverner Samo Nučič nista ukrepala, in na drugo fazo, ko je prišlo do krčenja portfeljev bank, to je v fazi tedanjega guvernerja Kranjca, ki pa “ne samo da ni ukrepal, temveč je celo javno lagal o stanju v bančnem sistemu.”

Glede konkretnih številk glede višine nastale škode v bančnem sistemu je Logar povedal, da se gibljejo od 100 tisoč evrov do 14 milijonov evrov. “Za vsako banko so zelo podrobno prikazani štirje primeri, kjer gre skupaj za več 10 milijonska oškodovanja. Če boste poslušali sodno prakso, ki se ta hip vzpostavlja, to je nekakšna oprostilna sodna praksa, bo kakšnega sodnika težko prepričati, da gre za dokazan naklep. Vsak, ki ima nekaj zdrave pameti in ki pozna, kako se v bančništvu posluje, bo na teh primerih videl jasna kazniva dejanja,” je prepričan Logar.

Preiskovalna komisija je med drugim sprejela tudi sklep glede zastaranja zadev
“Sodniki v okviru sodne prakse že odločajo, da so odškodninski zahtevki zastarali, ker so se zgodili zunaj tega zamudnega roka. Treba se je zavedati, da dokler uprave niso bile zamenjane, tudi nihče ni prijavljal. Kateri bančnik bo pa prijavljal samega sebe za slabe kreditne prakse, ki jih je sam vzpostavljal? Zato je logično, in tudi namen zakonodajalca – to je 3 odstavek 33. člena zakona o ukrepih za stabilnost bank – govori o tem, da se ta rok zaradi tega namena štirikratno podaljša. Ta zakon je prišel v veljavo 28. 12. 2012. Takrat so bile banke v čistem krču, v glavnem niso več kreditirale, torej najdemo zelo redke primere, za katere bi sploh lahko uporabili te štirikratnike zastaralnih rokov, zato je po našem mnenju nujna avtentična razlaga, ki bo sodni veji dala navodilo, kako naj v teh primerih odloči,” je dejal Logar.

Predlog vzpostavitve specializiranega sodišča, ki bi se ukvarjalo zgolj z bančno kriminaliteto, pa je po mnenju Logarja pomemben “iz enega zelo preprostega vidika. Če boste pustili, da  se vsi primeri zlijejo v redno sodstvo, bo na vsakega sodnika prišel en primer in to se hitro pozabi. Če pa imate skoncentrirano 250 primerov na 10 sodnikov, in če se vsak sodnik lahko pohvali s 25 oprostilnimi sodbami, potem bo rahlo nenavadno, da je bilo tako sodišče sploh ustanovljeno. Z vidika preglednosti, transparentnosti, fokusa in dodatnega izobraževanje sodnikov, ki se s tem ukvarjajo, mislim, da je to nujno. Nujno pa je tudi z vidika škode, ki je bila narejena- 5 milijard evrov ni majhen denar, in to je minimum, kar bi morali narediti.”

M. P.

Sorodno

Zadnji prispevki

Trio sester s tradicionalno glasbo postal globalni hit 

Sestre Eleanor, Lily in Powell Balkcom so letos postale...

[Video] Je Čeferinova dolga roka zavrnila akreditacijo dolgoletnemu športnemu novinarju?

V torek smo bili priča težko pričakovani pripravljalni nogometni...

[V ŽIVO] Stojmenovo Duh danes čaka težka interpelacija

Državni zbor bo danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...