[Video] Miro Petek spregovoril o pritiskih globoke države na pravosodje in medijih, ki namerno molčijo o krivicah, ki se godijo kristjanom

Datum:

V sredini oddaji Kdo vam laže? je voditelj oddaje Boris Tomašič z vodjo službe za stike z javnostjo pri SDS Mirom Petkom spregovoril o pritiskih na sodstvo, kristjanofobiji in prihodnosti Evrope.

Tomašič in Petek sta oddajo začela s posnetkom sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je pred branjem oprostilne sodbe Milka Noviča za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, povedal, da so se med sojenjem vršili ogromni pritiski.

Pogrom osrednjih medijev na Radonjića, ki je sledil, je služil zgolj kot še en primer, kako izgleda delovanje leve in desne roke globoke države. Česar ne morejo utišati preko pravosodja, zatrejo s pomočjo medijev. Sodniki so se v Sloveniji namreč potuhnili, nihče se ne želi izpostavljati, vsi želijo samo ostati neopaženi.

Kar je po svoje žalostno, saj ima, kot je povedal Petek, Slovenija veliko vrhunskih pravnih strokovnjakov, ki pa svoje kritike pravosodja objavljajo zgolj v akademskih člankih, ki nikoli ne pridejo do neakademskega dela javnosti in zato ostajajo neznanka.

Slovensko sodstvo daleč od neodvisnosti
Za Petka je tako pritisk, ki mu je bil izpostavljen Radonjić, primerljiv z ustanoviteljem WikiLeaksa Julianom Assangeom, ki je zaradi razkrivanja resnice in tajnih dokumentov postal svojevrsten trn v peti delovanja globoke države po svetu. Dovolj zgovoren podatek o delovanju slovenskega pravosodja pa je tudi izjava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je pred leti za hrvaške novinarje povedal, da se ne boji sodišča, saj ne bo nikoli obsojen, ker je največji nasprotnik predsednika SDS v Sloveniji.

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange (Vir: Twitter)

Po Petkovem mnenju je v slovenskem pravosodju prisoten fenomen svetih krav, kjer se določene osebe mogoče preganja, a preden se karkoli tudi doseže, ti primeri iz takšnih in drugačnih razlogov zastarajo.

Vedno večja nastrojenost proti kristjanom
Tomašič in Petek pa sta se dotaknila tudi primerjave izrazov sočutja nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame in spodletele predsedniške kandidatke Hillary Clinton ob novici o terorističnem napadu na cerkve v Šrilanki, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo 359 kristjanov, še vsaj 500 pa jih je bilo ranjenih. Medtem ko sta Obama in Clintonova ob terorističnem napadu na mošejo v Christchurchu na Novi Zelandiji izrazila sočutje muslimanom in za napad okrivila belo nadvlado, sta v primeru Šrilanke govorila zgolj o “častilcih velike noči”. O kakršnikoli obsodbi islama ni bilo niti besede.

Foto: Twitter

V zadnjem tednu pa smo bili priča tudi požigu notredamske katedrale, ta dogodek pa je enkrat za vselej opozoril na nenehne napade, ki so jim tudi na Zahodu, v domnevno svobodni družbi, stalno izpostavljeni kristjani. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Vandalizem cerkva, psovanje duhovnikov, sodni proces proti dr. Tadeju Strehovcu, ki je nasprotoval splavu, rušenje kapelic. Na srečo še nismo na točki, ko bi “neznanci” požigali cerkve in rezali vratove duhovnikom, kot to počnejo v Franciji.

A kakor stvari prikazujejo osrednji mediji, ki z veseljem zgodbe zamolčijo ali pa preusmerijo pozornost drugam, hitro ugotovimo, da je po Petkovih besedah slovenska osrednja medijska scena sprevržena, ko pride do minimiziranja krivic, ki se godijo kristjanom.

Kakšna prihodnost čaka Evropo?
V analizi političnega parketa pred bližajočimi se evropskimi volitvami, ki bodo 26. maja 2019, je Petek povedal, da najpomembnejše vprašanje še naprej ostaja vprašanje varnosti. Ob tem je izpostavil, da smo postavljeni pred razpotje, zaradi česar bodo bližajoče volitve odločilne. Volivci bodo odločali o tem, kakšno Evropo želijo. Bo to Evropska unija, sestavljena iz nacionalnih držav, za kar se zavzema desnica, ali bolj centralizirana evropska federacija, kakršno si želijo levičarji?

Evropski parlament (Foto: STA)

Pomembno vprašanje še naprej predstavlja brexit, ki je odprta rana EU, ki se noče in noče zapreti. Če EPP ne bo zmogla dobiti večine, pa bi lahko sestavljanje določenih koalicij potencialno vodilo do nadaljnjega drobljenja evropske družine.

Ob tem je povedal, da nas v Sloveniji po njegovem mnenju čakajo predčasne volitve, kar pa je zaenkrat prepuščeno prihodnosti. Petek je omenil tudi formiranje Domovinske lige, ki se je po njegovem mnenju oblikovala prepozno. Dovolj pove tudi informacija, da imajo na svoji listi samo štiri kandidate za evropske volitve. Petek je povedal, da četudi se zdi, da ne more priti vseh osem kandidatov v Evropski parlament, dodatni kandidati vseeno prispevajo glasove za stranko.

SDS je s skupnim nastopom z SLS pokazala povezovalni nagib, medtem ko so premierja Marjana Šarca zavedle ankete, ki so mu sprva – če samostojno nastopi na evropskih volitvah – napovedovale štiri poslanska mesta, zaradi česar je zavrnil sodelovanje z Alenko Bratušek in Mirom Cerarjem.

Ivan Šokić

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...