[VIDEO] Polemika: sprava z zločinom po slovensko?! Bi si upali reči Judom, naj priznajo svoj del krivde in se spravijo z nacisti?

Datum:

V tokratni Polemiki smo gostili dr. Matija Ogrina in mag. Jurija Pavla Emeršiča. Spregovorili smo o  moči spomina na usodne dogodke med in po drugi svetovni vojni, ki so slovenski narod usodno zanamovali do današnjih dni.

Na eni strani imamo medijsko podprto izkrivljanje zgodovinske resnice s strani borčevske organizacije, ki od 27. aprila pa  skoraj do konca maja slavi ideološke propagandne dogodke na temo revolucije in komunizma, ki pogosto nimajo veliko zveze z zgodovinskim dogajanjem med vojno in po njej, ter so običajno izkrivljeni in prirejeni za ohranitev privilegijev ZZB in njihovih političnih varovancev.

Dr. Matija Ogrin je spregovoril o razlogih, zaradi katerih je potrebno ohranjati plemeniti spomin na mučence komunizma. “Prvič, na morišča in druge kraje spomina prihajamo predvsem zato, da ohranjamo spomin na njih, mučene in pobite – kot ljudi, kot osebe … spomin na okoliščine njihove smrti, kot tudi, da se žrtve identificira in da se z analizo DNK vzpostavi genetska povezava med njimi in živečimi sorodniki. To je zelo pomembno in se mora nadaljevati.”

“Drug pomemben razlog, zakaj se srečujemo ob mislih na pokojne, zakaj romamo na odmaknjene kraje, kjer so zasuti, je, da se spominjamo tega, kaj so hoteli s svojo odločitvijo, da se ne pridružijo OF in da ostanejo neodvisni od komunizma. Da torej premišljujemo, kaj je bila njihova “stvar”? Zadnje besede, ki jih izreče umirajoči Hamlet, preden ga zagrne molk, so prošnja prijatelju: ‘Razloži mene in mojo stvar, tistim, ki je ne vedo!’,” nakaže drug pomemben razlog dr. Matija Ogrin.

Domobranci, meščanstvo, podjetniki in razumniki tistega časa so hoteli ohraniti slovenski svet, kakor jim je bil izročen, nadaljuje dr. Ogrin: “Svet, ki se je razvil v stoletjih krščanske omike in so ga gradili z lastnim življenjem; svet, ki ga je utelešala domača kmetija, polja, delo, cerkev, znamenja ob poteh… Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti. To je bila njihova stvar in to moramo razumeti.”

“In tretje, zaradi česar se zbiramo in kar želimo ohraniti je spomin na to, kar se je družinam naših pobitih zgodilo potem, po pokolih in po zmagi revolucije: spomin na svet sirot brez očetov in ovdovelih mater, spomin na zaničevane otroke, na lačne družine, na neznanske krivice, ko je bilo celo bolečino žalovanja mogoče pokazati le s tihoto črne rute, s črno obleko v cerkvi,”zaključi svoje razmišljanje o pomembnosti spomina na žrtve revolucije in njihove svojce dr. Matija Ogrin, predsednik Nove slovenske zaveze in član SAZU.

Med pogovorom z mag. Jurijem Pavlom Emeršičem smo se dotaknili vprašanja duhovnega stanja v Evropi pred volitvami ter odnosa Slovencev do pobitih danes, o poslanstvu NSZ za ohranjanje spomina na pobite in skrb za njihove potomce, pa tudi glede važne vloge NSZ pri debatah okoli sprave.

Magister Jurij Pavel Emeršič je na vprašanje voditelja o spravnem zastoju na Slovenskem dejal, da enostranska sprava, v kateri žrtve in njihovi potomci ponujajo roko sprave zločincem in njihovim ideološkim in pravnim naslednikom nima nikakršne legitimnosti in je norčevanje iz sicer prepotrebne sprave. Sprava s figo v žepu, pospremljena s krilatico “Priznajmo vsak svoj del krivde, si sežimo v roke in pojdimo naprej” v primeru genocida nad slovenskim domoljubnim življem bi pomenila novo rano, zadano žrtvam in njihovim svojcem in potomcem, med katerimi mnogi še dandanes ne vedo, kje ležijo njihovi najdražji. To bi bilo tako, kot če bi Judom rekli, naj priznajo svoj del krivde in sežejo v roke nacistom! To je nepredstavljivo, je povedal mag. Jurij Pavel Emeršič.

Vabljeni k ogledu oddaje na povezavi!

Franci Donko

Sorodno

Zadnji prispevki

[VIDEO] Oslabljeni Biden nenamerno prebral tudi navodila za govor

Bidnov zadnji govor na nacionalni sindikalni konferenci je vnovič...

[Video] SDS vlaga referendum o zaupanju v vlado: “Happy end za državljane”

Danes je poslanska skupina SDS v Državnem zboru predlagala...

[Video] V Budimpešti največje srečanje konservativcev – udeležuje se ga tudi Janša

Madžarski Center za temeljne pravice (Alapjogokért Központ; AK), danes...