Že nekajkrat smo pisali o tem, da se “halal virus” vse bolj širi v prehrambeni industriji. Kot je znano, muslimani v skladu s svojo vero ne smejo uživati alkohola in svinjine, prav tako pa tudi ne jedi brez oznake halal, torej tistih jedi, ki vsebujejo svinjino ali izdelke iz svinjine ter kri. Glede na splošno popularizacijo islama in zaradi pričakovanj, da se bo delež muslimanov v zahodni družbi v naslednjih letih zelo povečal, pa je delež prehrambenih izdelkov z oznako halal vse višji tudi v slovenskih trgovinah, kar predstavlja problem v več dimenzijah.
Beseda halal, ki izhaja iz arabskega jezika, pomeni dovoljeno oziroma čisto, nanaša pa se na živila, vedenje, komunikacijo in oblačila, ki so v skladu z islamskim pravom dovoljeni ali dopuščeni. Hrano, ki predstavlja njeno nasprotje, pa imenujejo haram. Muslimanom sicer vera narekuje, da če v okolju, kjer živijo in so, ni mogoče najti halal hrane, lahko jedo drugo hrano, da bi preprečili smrt kot posledico stradanja. To pa je zgolj razlog več, da v naši družbi ni potrebe po tem, da bi uvajali nekakšno “halal kulturo”.
Kdo vse ima halal certifikat?
Pred dobrim letom je naša spletna stran Nova24TV.si poročala, da so med podjetji s halal certifikatom Žito, d.o.o., MP ALPE, d.o.o., Perutnina Ptuj, d.d., Pivka perutninarstvo, d.d., Celjske mesnine, d.d., Hiša začimb, Podravka, d.d., Pekarna Pečjak, Mesnine dežele Kranjske, Panvita Agromerkur, Kras, Revita, uvoznik za Slovenijo – Novus Spiritus, Krašcommerce, Pomurske mlekarne, prehrambna industrija Vindija in Costella. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji in Slovenska muslimanska skupnost, torej obe islamski verski organizaciji pri nas, sta certifikat halal, ki potrjuje ustreznost mesa in mesnih izdelkov, namenjenih za uživanje, podelili naslednjim klavnicam v Sloveniji: Agromerkurju, Celjskim mesninam, Krasu, Pivki Perutninarstvu in Perutnini Ptuj.
Kot je še zapisano, je na policah slovenskih trgovin mogoče najti tudi mnogo izdelkov z oznako halal. Med njimi so izdelki podjetja Ecco Verde, mineral – hranilo za rastline blagovne znamke Planet zdravja, izdelki, dostopni prek spletne trgovine Pekis.si, aloe vera neodvisnega distributerja za FOREVER Living Products Slovenija (Laura Bežjak), sladkorna pasta uvoznika Art-Pe, kolački Munchmallow Jaffe, sladkor s Hrvaškega, meso in mesni izdelki Ave, kapsule iz ribjega olja Softgel, mikroaktiven Koencim Q10 Valeo Vite, bio konopljino olje podjetja Hemp Oil Canada in sveži sir ABC. Med trgovci, ki prodajajo izdelke z oznako halal, so Spar, Tuš, E. Leclerc, Mercator in Hofer, med restavracijami pa arabska restavracija Habibi v Ljubljani, restavracija Harambaša v Ljubljani, Okrepčevalnica 10 v pol v Kopru, turška restavracija Yildiz Han v Ljubljani in restavracija Saraj v Ljubljani.
Tudi hoteli imajo halal certifikat
Poleg tega, da imamo v Sloveniji halal mesnico Halalko, pa imamo tudi hotele, v katerih je hrana pripravljena v skladu s standardi halal ali jo dobavljajo proizvajalci, ki imajo certifikat. Nevzet Porić, generalni tajnik Islamske verske skupnosti v Republiki Sloveniji, ta je pristojna za izdajanje halal certifikatov v Sloveniji, je pojasnil, da mora med drugim turistični objekt v namestitvenih prostorih gostu priskrbeti tudi molitveno preprogo in koran ter v njih označiti smer Meke, prav tako pa ni dovoljeno, da v namestitvenih prostorih ponuja alkoholne pijače. Med hoteli, ki ta certifikat imajo, so: Habakuk v Mariboru, Terme Krka v Dolenjskih Toplicah, Thermana Laško, Grand Hotel Union v Ljubljani, Hotel Aleksander v Rogaški Slatini in Hotel Betnava v Mariboru. Kar pomeni, da se je naša družba že priklonila islamski kulturi.
Ob tem naj spomnimo, da je način zakola, ki ustreza halal pridelavi, zelo krut. Živali ne omamijo, kot to določa zakon, ampak ji še pri polni zavesti spustijo kri. Kako to izgleda, si lahko ogledate tukaj (POZOR, NI ZA OBČUTLJIVE!):
Mimogrede, slovenski muslimani so na ustavnem sodišču zakon, ki prepoveduje klanje brez omamljanja, celo spodbijali!
Hrana, žrtvovana malikom, je lahko velika težava za kristjane
A to še zdaleč ni edina zadrega. Katoliško usmerjeni hrvaški spletni portal Dnevno.hr je opozoril, da je tudi na Hrvaškem veliko proizvajalcev predelane hrane s certifikatom halal. Gre za zadovoljevanje arabskega tržišča, ki pa se vse bolj seli tudi v Evropo. Ta certifikat je tako postal že standard v svetu in mnogi so se mu prilagodili, da bi lahko pridobili na milijone novih potrošnikov v arabskem svetu. Kot opozarjajo na omenjenem portalu, je muslimanom celo izrecno prepovedano uživanje mesa živali, ki je zaklana v “neko drugo ime, a ne v imenu Boga /Alaha, op. P. G. /”. V hrvaški muslimanski skupnosti so celo potrdili, da sme halal klanje izvajati izključno musliman, ki pred postopkom izreče molitev v imenu Boga, takšno meso pa je po njihovem prepričanju mnogo bolj zdravo za uživanje.
Kot še opozarjajo, imajo tu kristjani veliko težavo. Namreč, za verne katoličane je uživanje hrane, posvečene malikom, lahko nevarno, zato je treba paziti, kaj jedo. Ker na trgu ni več veliko izbire, kar se tiče halal certifikata, je potrebno jed blagosloviti pred zaužitjem z znamenjem križa. Pater Smiljan Kožul, hrvaški frančiškan in v devetdesetih letih pomočnik glavnega vatikanskega eksorcista, je pojasnil, da bi se morali katoličani izogibati jedem, posvečenim malikom, kar se sicer največkrat dogaja ob bajramu, največjem muslimanskem prazniku. Vendar pa se je mogoče izogniti škodljivim duhovnim posledicam, če pred zaužitjem jed blagoslovimo z znamenjem križa.
No, ob tem pa naj spomnimo na svetopisemske odlomke, ki so za kristjane pomembni – namreč, za kristjane načeloma ni “nečistih” jedi (prim. Apd 10, 14-15). V času prve Cerkve pa je bilo na jeruzalemskem zboru ob vprašanju, ali morajo kristjani, ki so prišli iz poganstva, sprejeti judovske navade, sprejet dogovor, da to ni potrebno, vendar “naj se ne omadežujejo s tem, kar je darovano malikom” (Apd 15, 20), kar vključuje tudi zadavljene živali. Tudi zato je sodobna hrana s halal certifikatom velik izziv za sodobno krščanstvo.