[VIDEO] Razvoj potencialov slovenskih otrok trpi na račun zastarelega in nefleksibilnega izobraževalnega sistema

Foto: STA

Izobraževalni sistem je eden izmed osnovnih gradnikov vsake družbe, zato je toliko bolj pomembno, da se nenehno izboljšuje in ustvarja dovolj trdno vez s trgom dela. Stanje v slovenskem izobraževalnem sistemu je dandanes takšno, da potrebuje številne izboljšave. Dovolj zgovoren je podatek, da so se v dveh letih vladanja Mira Cerarja zamenjale že kar tri ministrice za izobraževanje. 

V včerajšnji oddaji Objektiv je Jure Ferjan soočil mnenja glede stanja slovenskega šolstva in njegove prihodnosti s strani nekdanje državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar, nekdanjega ministra za izobraževanje Jerneja Pikala in direktorja Zavoda svetega Stanislava Romana Globokarja.

Šolstvo nujno potrebuje modernizacijo
Izobraževalni sistem bi moral biti po prepričanju Pikala v nenehnem dograjevanju. Izpostavil je, da je najbolj akutno stanje prisotno v slovenskem visokem šolstvu, saj se na tem področju zakonodaja ni kaj dosti spremenila čez čas. “Sedaj smo sicer sprejeli nek mini popravek zakona, ampak mi dejansko resne in sistemske nadgradnje nismo imeli že 20 let.” Po njegovem prepričanju bi morali glede na obstoječe dejstvo, da je svet podvržen nenehnim spremembam, šolstvo ustrezno modernizirati. “Do sedaj smo bili priča zgolj nujnim popravkom” in dodal, da bo potrebno razmisliti o tem v katero pot zapeljati slovensko šolstvo v naslednjih 10 ali 20. letih.”

Nujno bi bilo učenje domoljubja, človečnosti in empatije
Po prepričanju Škrinjarjeve bo v šolstvu prišlo do preboja le, če bo to postalo fleksibilno. “To velja za celotno vertikalo- od visokega šolstva pa do vrtca.” Šolstvo bi po njeno moralo postati bolj dostopno in bolj izbirno. Izpostavila je, da bi se moralo v šolstvu poleg splošnih vrednot kot sta demokracija, svoboda in prosti trg podajati tudi vrednote kot so domoljubje, človečnost in empatija. Več pozornosti bi se moralo po njenem namenjati praktičnemu učenju, saj se morajo mladi v današnjem času zavedati kje se nahajajo in kakšne posledice lahko prinesejo njihove odločitve v življenju.

Kritičnemu razmišljanju bi bilo potrebno dajati prednost
Polovico poklicev, ki jih bodo opravljali naši osnovnošolci, še sploh ne obstajajo, je poudaril Globokar. “Bistvena stvar šole je omogočati kreativno in inovativno ustvarjanje in razmišljanje” ter dodal, da bi moralo biti znanje v šolah dosti bolj uporabno, zaradi česar je po njegovo nujno, da se podajajo vsebine, ki to omogočajo. Opozoril je, da so mladi v družbi izpostavljeni različnim oblikam manipulacije, zaradi česar bi bilo potrebno več prostora pustiti kritičnemu razmišljanju, ne pa samo faktografskemu ponavljanju. “To zagotovo predstavlja eno izmed ključnih pomanjkljivosti slovenskega šolstva, saj je preveč poudarku samo na reproduciranju znanja, premalo pa v odpiranju v kreativno pot.”

Med drugim je Globokar izpostavil tudi problem ocenjevanja. Po njegovem mnenju smo preveč ujeti v tok sistema ocenjevanja in nabiranja nekih točk, saj je od ocen v zadnjih treh razredih osnovne šole odvisno, v katero srednjo šolo se otrok lahko vpiše. Od uspeha v srednji šoli in od rezultata mature pa je praviloma odvisno, na katero fakulteto se bo lahko srednješolec vpisal. “Na ta način do izraza ne pridejo druge sposobnosti, ki jih imajo otroci. Zaradi tega smo preveč usmerjeni v nabiranje ocen, premalo pa v spodbujanje vsakega posameznika, da bi razvil tiste sposobnosti, ki jih ima.” V prihodnosti bi se moral po njegovo nekdo upati reči, da  gremo v bolj fleksibilno ocenjevanje, kar bi vodilo k bolj fleksibilnem in kreativnem šolskem sistemu.

(Roman Globokar) Foto: Nova24TV

(Roman Globokar) Foto: Nova24TV

Pikalo se strinja z Globokarjem, da je šolski sistem prenormiran in prepoln pravil, ki uničujejo kreativnost. Po njegovo je sicer dobro, da imajo učenci na voljo veliko izbire, pri čemer je izpostavil veliko število obveznih in neobveznih izbirnih predmetov, po drugi strani pa dodal, da ni dobro, da je izbira prevelika, saj mora biti ta izvedena v pravi meri in z občutkom za otroka. Škrinjarjeva je glede izbirnosti pripomnila, da ne bi smeli gledati zgolj na formo, ampak tudi na tisto, kar se dogaja pri pouku. “Če učitelja prepodrobno omejimo, ne moremo pričakovati kreativnosti od njega” in dodala, da če ta ni kreativen, ne moremo pričakovati, da bodo kreativni tudi otroci. Ravno tako to velja za kritičnost.”

V šolskem sistemu bi bila potrebna večja avtonomija
“Ključna je avtonomija učiteljev in šol ter zaupanje v to, da je učitelj sposoben otroke, učence in dijake pripraviti na to, da bodo sposobni preživeti v globalnem svetu, ki je v marsičem neizprosen,” je dejal Globokar in dodal, da je ravno avtonomija ta, ki jo pričakuje v reformi šolstva. Skupaj s Pikalom sta se strinjala, da je nujno, da se učitelji, ki končajo študij na Pedagoški fakulteti zavedati svoje odgovornosti in se ne smejo izgovarjati le na učni sistem. Pikalo je izpostavil, da imamo v svetu dva modela učnega sistema: enega, ki je anglosaški in ki stremi k strogemu nadzorovanju in omejevanju učiteljev in drugi, ki daje več avtonomije učiteljev in se v praksi izkazuje za boljšega.

Škrinjarjeva je izpostavila, da je poklic učitelja referenca in ne zgolj orodje učbenika ali predmet preverjanja s strani ravnatelja ali inšpekcije. “Poklic učitelja je eden izmed najodgovornejših” in dodala, da bi bilo prav, da bi le ti imeli možnost izbiranja učbenikov. “Zavedati se moramo, da so med dejavniki šolskega uspeha tako šola in učitelj kot tudi družina in okolje.”

Mojca Škrinjar (Foto: Nova24TV)

Mojca Škrinjar (Foto: Nova24TV)

Izpostavila je, da je naravnost neverjetno kaj so sposobni nekateri učitelji narediti iz otrok, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij in dodala, da se s Pikalom strinja, da bi morale šole rezultate, ki jih dobijo iz nacionalnih preverjanj znanja, uporabiti v namene, da bi stvari izboljšali, kjer je to potrebno ne pa, da se na podlagi rezultatov hvalisajo. “Rezultati bi tako morali biti postavljeni v kontekst in služiti namenu.”

Nujna je skrb za nadarjene
Eden izmed ciljev izobraževanja je, da se dani talenti prepoznajo in razvijejo do maksimuma. Pikalo je izpostavil, da je nujna skrb za nadarjene in dodal, da se v vertikali ključen problem pojavlja pri univerzah, saj le te nimajo ustreznega pristopa, ki bi se ukvarjal z nadarjenimi. “Zunaj v tujini veliko bolj spodbujajo razvoj talentov kot pri nas,” pri čemer je posebej poudaril državi v bližnji okolici: Madžarsko in Srbijo ter dodal, da nadarjeni predstavljajo zavarovalno polico nekega naroda.

(Jernej Pikalo) Foto: Nova24TV

(Jernej Pikalo) Foto: Nova24TV

Škrinjarjeva je izpostavila, da tako kot se podjetja prilagajajo potrebam gospodarstva, bi se tudi študijski programi morali prilagajati. Iz tega razloga po besedah Globokarja potrebujemo odprte predmetnike, ki so fleksibilni in se kot taki lažje prilagajajo in sledijo spremembah, do katerih bo v prihodnosti prihajalo še hitreje. “Ni dobro, da si ujetnik sistema, ko želiš učencem neko znanje predati naprej, je pa tudi res, da se mora tudi učitelj vedno znova izpopolnjevati.” Škrinjarjeva je izpostavila, da se moramo zavedati, da so ti otroci tisti, ki bodo kmalu odšli na referendum ali na volitve, učitelj pa pri poučevanju nima možnosti, da bi pri zgodovini govoril tudi o aktualnih stvareh kot je Brexit, saj le tega ni v učnem načrtu.

Naš šolski sistem nujno potrebuje čim večjo fleksibilnost, avtonomijo, zaupanje, spremembo načina ocenjevanja in evalvacijo v smislu nabiranja povratnih informacij. Pri tem pa je nujno potrebno, da je ta usmerjen v posameznika in v razvoj njegovih potencialov, ki jih ima prav vsakdo. Nujno potrebno je delati korake naprej, saj se svet v katerem živimo hitro spreminja.

N. Ž.

  • janez.pokoncni

    Zraven ideološko problematičnih učiteljev, med katerimi mrgoli levičarskih fanatikov in slabega šolskega programa, je temeljni problem otrok VZGOJA. Mnogi starši ne znajo oz. ne morejo vzgajati otrok, šolam pa “smo” vzgojno funkcijo vzeli. Tako vse preveč otrok “vzgajajo” računalniške igrice in televizija. Osnovne človeške vrednote se izgubljajo. Šolski sistem bi moral biti osnovni branik pred družbeno dekadenco, a je žal njen pospeševalec.

    • AlojzZ

      Šolski sistem bi moral biti osnovni branik pred družbeno dekadenco, a je žal njen pospeševalec.

      Ja, se strinjam.

  • cornusmas

    Tudi to je problem….vedno več otrok s posebnimi potrebami…..Ja,in naše šole so vedno bolj ritalinske.

  • karpelec

    Tisti, ki bo želel spremeniti šolski sistem, bo moral najprej prevzgojiti pravoverne učitelje, kar bo najtežji zalogaj. Šele prevzgojen učitelj lahko vzgaja učence v prave ljudi.

    • RATATA

      Učitelje bi zaposlil kot sezonske delavce pab se marsikaj poštimal.

  • xtc

    Dokler bodo na ministerstvih za izobraževanje prevladovali levi kadri;razvoj šolstva vodili in programe pisali levi kadri in dokler bodo med ravnatelji in učitelji prevladovali levi miseli vzorci naprefka ne bo vsi ti ljudje imajo avtomatsko pohabljene možgane v katertih je vraščena gravitacija k komunizmu kot vrednoti;zločinu kot vrednoti;uravnilovki kot simbolu in vodilu družbe;poveličevanju komunizma in zločinov in zablod le tega;in onemogočanje kritičnega mišljenja oz razmišljanja zunaj kalupa;ki ga predpisuje partija;da pa se staršem še onemogoča vzgoja je pa drugo:
    Seveda je pa tudi težava v tem saj otroci izgubljajo tradicionalne in realne vrednote in postavljajo se družbeno neke vrednote;ki v bistvu normalno družbo razgrajujejo in dajejo poudarek na anomalijah in iztirjenihvrednotah;kar je dejansko cilj levice ubitui normalno družbo:
    Seveda pa del prinašajo tudi moderne tehnelogije in mediji:

  • RATATA

    Zakaj bi kdo Pikala kaj vprašal?
    On se je že izkazal v vsej svoji pohabljenosti.
    Res ni treba kazat fotografij njegove pojave, že omemba njegovega imena dovolj prizadene.

  • Osti jarej

    absolutna resnica…poskuša vzgajati telebane,ki so oprani po meri politike….torej;krivec za tako šolstvo nisem jaz ali sosedova micka….ane?!

  • Osti jarej

    ..aja…tiste,ki štrlijo iz povprečja in so res inteligentni,takoj zabijejo nazaj v povprečje…pri tem pa radi uporabljajo pridevnike,kot so;neposlušni,nesodelujoči,moteči(ker sprašujejo in postavljajo provokativna vprašanja,ker so radovedni,to se pa v kali zatre),neprilagojeni,z motnjami koncentracije in pozornosti…..
    ,potrebni ritalina
    *****************

    seveda je pa to popolnoma drugače za zabiteže,potomce elitnih tovarišic in tovarišev,ki jim je všeč,če jih kličejo gospa in gospod in jim je zabitost v krvi…ki je pa pravoverna…

  • dob

    >>Šolstvo nujno potrebuje modernizacijo<>“Ključna je avtonomija učiteljev in šol ter zaupanje v to, da je učitelj sposoben….”<<

    O, jebenti – pa saj to pravi tudi Masleša za sodnike. Avtonomija, zaupanje!

    • Osti jarej

      za režim so orodje vsi,ki niso ukradli vsaj enega milijona ljudskega denarja…

      • dob

        Daj malo razloži tole, kar si zdaj povedal.

        • Osti jarej

          …če še enkrat prebereš ,kar si napisal,boš spoznal,da je kar nekaj povedanega močno potrebno razlage…za primer;ZDA so nagnale v vietnam zgolj tiste,ki niso bili otroci elite….med veterani jih torej ni…zato životarijo….ampak,glej…jaz vseeno razumem….ti pač ne…tvoj problem…ne moj,ki sem ženska>:-)

          *******
          p.s. ključno je vzajemno spoštovanje med učitelje,ter učeci in/ali dijaki…kar pomeni;dano,vrnjeno….in učitelji morajo biti poklicani,kot zdravniki…

          • dob

            Najprej mi oprosti, ker sem te po nerodnosti zamenjal za moškega. Nisem namerno.
            Sem prebral svoj tekst še enkrat in moram Te opozoriti, da nisem zapisal, da so ZDA poslale v Vietnam umirat zgiolj tiste, ki niso otroci eleite. tega nisem mogel napisati, ker ne verjamem v to, da otroci elite ne bi mogli spreminjati družbe na kvaliteten način. Preprosto zato, ker je to odvisno samo od tega, ali se nekdo zna postaviti izven sistema in predsvem kulture!” Če hočeš videti, kaj kultura (recimo ta, ki jo mi imenujemo za našo) počne ljudem, moraš najprej znati stopiti iz nje. Šele potem sploh vidiš, kaj počne in koliko je vredna.

            Dokler si njen del na takšen način, da te pogoltne, jo boš pač branil z vsemi štirimi in potem – adijo kakršnekoli spremembe! Za Slovence je Kultura njihova mama!

            Gotovo so nekateri starši v ZDA, ki so imeli vpliv na sestavljanje seznamov za vpoklic, svoje sinove zaščitili pred vpoklicem.
            Mnogo veteranov, ki so zdaj prikljeneni na voziček, živi v revščini, medtem ko slo-komunizem bogato nagradi kurirčke, ki jim nič ne manjka. Ti vlečejo mastno penzijo.

            V Ameriki nimajo nobenega posebnega sočutja do “zaslugarjev”, tudi če jim manjka noga ali roka ali ima travme. Obrambo domovine, karkoli že to pomeni, pojmujejo drugače kot mi. Režimci so nas fejst zdresirali in mi v glavnem služimo starcem in njihovim zaslugam (beri: penzijam).

            Kar pa se tiče tistega, kar sem vprašal, pa tole.
            Naj ponovim: “za režim so orodje vsi, ki niso ukradli vsaj enega milijona ljudskega denarja…”
            Če Te prav razumem bi veljalo, da NISO režimsko orodje tisti, ki SO ukradli manj kot milijon.
            Dovoli, da še naprej ne razumem. Razloži mi kateri ljudje so režimsko orodje in zakaj, tisti, ki ukradejo milijon in več ali tisti, ki ukradejo manj od milijona. Jaz imam namreč drugačno mnenje o “orodju”.

            Vse, kar je šlo skozi komunistično šolo (in te so pri nas bile vse), je kontaminiran. zato je tako in drugače orodje. Z milijonom ali brez.
            Kdor gre volit in voli leve stranke v parlament, sodeluje pri ropanju ljudskega denarja! Torej je režimsko orodje.
            Jaz nisem orodje režima! Poleg tega nisem ukradel manj od milijona, več pa tudi ne. Na volitvah ne volim levih strank, torej ne sodelujem pri ropanju ljudi. Sem polega tega eden redkih, morda samo eden, ki je šel skozi šolo, ne da bi mu ta okvarila možganov. Sistem namreč ne dovoli niti enemu, da se izmuzne! To vidim po tem, da mhogi, ki mislijo, da so anti-kučan, sčasoma postanejo pro-kučan. Pa še sami ne vedo kdaj ali zakaj. Čim je nekdo nekritičen do lastne Kulture, pomeni, da mi je takoj sumljiv! Kultura ga je požrla in samo vprašanje časa je, kdaj bo kučanov.
            Zato Janši le pogojno verjamem. Tako dolgo, dokler koplje luknjo v kučanov želodec! V hipu pa, ko Janša ne bo več Janša, me ne zanima več. Takrat bo orodje.

  • dob

    >>Kritičnemu razmišljanju bi bilo potrebno dajati prednost<<
    Vodena kritičnost je en kurc vredna.
    Najprej posiljuješ otroke s tem, kako naj se obnašajo, kaj naj mislijo in kaj govorijo. To se sme, tega se pa ne sme.
    Potem, ko jih imaš zdresirane in pod kontrolo, jih kaznuješ, če stopijo čez črto tistega, kar si začrtal in kar se sme in je v okviru tistega, za kar kar si jih treniral (to se imenuje učni program). Takrat jih pa povabiš, naj bodo kritični. V okvirih, seveda.
    To potem imamo za "kritično razmišljanje".

    Okvir ostaja. Režim tudi računa s tem, da bo ostal, tako so tudi učni programi sestavljeni.

    Primer: politična stranka nastopi na volitvah s parolo: Ohranimo sanje!
    Stranka, ki opredstavlja režim, ki ni počel drugega kot da je 70 let plansko uničeval naše sanje, je naenkrat odvisen od naših sanj!
    Glej ga zlomka! Tristo kosmatih! (zdaj si jih sicer vse brijejo, pa vseeno: tristo kosmatih!)
    To pomeni, da nam režim "ukazuje" naj imamo sanje. In te sanje naj bodo takšne, kot režimu ustreza.
    To pomeni biti "orodje" in ne človek.

    Ljudje, ki se pri nas ukvarjajo z "reformami" in modernizacijo vsi po vrsti trpijo za Štokholmskim sindromom, radi bi bili všečni svojemu ugrabitelju. Nekateri imajo tačas ko se pogovarjajo o modernizaciji, ugrabiteljevega tiča še v svoji riti.
    Zato je vsak drugi stavek v njihovem ekspozeju: …. pa vendar je treba upoštevati vse vidike in spoštovati vse strani, da ne bi komu delali krivico! Ali pa: moramo seveda priznati, da ni bilo vse slabo…. (kaj koji kurac pa pol spreminjaš???)

    • Nata

      Kaj je že izjavil silni človek za vse čase ? O sanjah ………

      • dob

        Tisočletne sanje! Od tega je 25 let že za nami.Ostane nam le še 975-letno sranje.

  • Osti jarej

    …evo,kratko…fašizem na vsakem vogalu

  • Nata

    Če učitelja omejujemo …………ja , z vseh strani ima prepovedi in razne reglce , katerih se mora držat ??Bog ne daj , da bi mislil s svojo glavo!!
    Razen , če je pravega prepričanja – tem je dovoljeno prav vse , pa tudi ni strahu , da bi kaj zraslo na njihovem zelniku .
    Tole bo pa težka , če ne neizvedljiva naloga .

  • Novakec1

    Šolstvo islamizirajo ne modernizirajo tako kot večino zadev v slolandiji, garantiran propad.

  • Slovenec 33

    Ja, kaj ste pa pričakovali od usmerjenega izobraževanja, ki ga vodi fdvizem.
    Rezultati so zanani – topoumne produkte, ki so jih in jih še izobražujejo deformirani idioti.
    Od nosilcev Izobraževanja, ki temelji na “tekovinama revolucije”, dejansko pa na več kot 600 moriščih po slovenskih deželah in ki temelji na pobojih otrok res ne morete pričakovti patriotizma ampak le idiotizme.
    Ne morete in tudi ne smete pričakovati izobraževanja, ki bi usmerjelo mlade v razvoj osebnosti in v razmišljanje, če je njim bila vsiljena usmerjenost ozirma idiotizem.

  • xtc

    Če pogledam vsaj dva primerka učiteljev družbeno političnih delavcev kot sta Lojze in Mila je popolnoma jasno ;kakšni so nato produkti takih šolnikov zopet ;dva ali vsaj trije nazorni pimeri Stepišnik in Počivalšek oba magistra nobeden praktično ne zna nobenega tujega jezika in najbolj kričeč_a primer _a AB IN cERAR:
    aLI PO DOMAČE KAKŠEN UČITELJSKI KADER TAKI PRODUKTI_TROL LAHKO RODI LE ŠE VEČJEGA TROLA:

  • PIA PlA

    Ne kritičnemu razmišljanju, v šoli ni potrebno dati prednosti kritičnemu razmišljanju, temveč vedoželjnosti, zdravi samopodobi, narodni zavednosti, logiki in srčnosti. Če me uči kritičnega mišljenja nekdo, ki razmišlja popolnoma drugače od mene, ki ima druge vrednote in moralne kvalitete, se temu reče pranje možganov. Zato bo logika za znanje kritičnega razmišljanja povsem zadoščala.

    Prevetriti bi bilo potrebno tudi pouk slovenščine, dati več poudarka na komunikaciji in šele vzporedno s komunikacijo piliti slovnico in pravopisje ter hkrati spoznavati morfologijo. Samo poglejte srbske otroke, kako se znajo izražati. Medtem ko pri nas celo profesorji stokajo in ekajo pred mikrofonom. Sramota za naše izobraževanje.

    • tohuvabohu

      Pia, ne vem, ali je to sploh dilema: spodbujati kritično razmišljanje ali ne. Po mojem je vsako razmišljanje kritično. Razlika je le v tem, ali nekaj počneš premišljeno ali zgolj mehansko, iz navade ali po navodilih. In ne predstavljam si, da bi otrokom odsvetovali razmišljati? Modna fraza “zdrava samopodoba” pa, če ne zameriš, mene bolj spominja na slepljenje samega sebe kot na razmišljanje.
      Kar se tiče morfologije, je zanimivo, da se na Googlu večina zadetkov pod tem geslom nanaša na biologijo oziroma medicino.

      • PIA PlA

        No pa začniva kritično razmišljati.

        Kaj je za komunista kritično razmišljanje?
        Da misliš tako kot on; da je komunizem edina zveličavna ideologija.
        Kaj je za župnika kritično razmišljanje?
        Da misliš tako kot on; da je krščanstvo edina prava vera.
        Kaj je za muslimana kritično razmišljanje? …
        Kaj je zate kritično razmišljanje? … Da zna kritično razmišljati vsak, ki misli tako kot ti!!!
        Torej? Je kritično razmišljanje res kritično razmišljanje?
        Ali je samo razmišljanje, ki pripelje do ugotovitev, ki so ti sugerirane?

        Če bi bilo vsako razmišljanje kritično, bi ti moral vsakič znova razmisliti zakaj je dva in dva štiri.
        —-
        Zdrava samopodoba ni fraza, temveč predpogoj, da lahko dobro funkcioniraš. Človek ni domišljav ali nečimrn, temveč se sprejema takšnega, kakršen je, se ne precenjuje in ne podcenjuje, ponosen je na to, kar je. Nezdrava samopodoba pa je narcizem, manjvrednostni kompleks, vse oblike fobij, razne oblike psihoze, … Posledice nezdrave samopodobe pa so odvisnosti; od droge, alkohola, zdravil, seksa, …

        Ti, ti, Googel, zakaj ne veš, kaj je morfologija?

        • indijanka

          Na Finskem so nekaj podobnega že storili. V šoli ima prednost sodelovanje in ne tekmovanje. Otroci morajo v tistem času, ko so v šoli narediti tudi vse obveznosti za šolo. Torej ni domačih nalog, ni učenja …po šoli. Se pa morajo otroci po šoli vključiti v razne interesne dejavnosti.

          • PIA PlA

            Vem za Fince, ne vem pa, ali niso šli v drugo skrajnost, kajti malo tekmovalnosti med vrstniki mora biti. Tekmovalnost spodbuja boljše rezultate, če jo zatremo, bo vse težilo k povprečju. Tekmovalnosti ne smemo popolnoma odstraniti iz izobraževanja otrok. Že šport je tekmovalnost.

            Ljudje imamo vgrajene tri načine samoobrambe; branimo se z napadom, branimo se z begom, ali pa otrpnemo. Moški radi sedejo v gostilni v kot, da imajo vse pod nadzorom, spet drugi sedijo pri vratih, da lahko čim prej zbežijo. Ljudje imamo tudi tri načine učenja; vidni, slišni in občutno-gibalni. Učiti bi se morali na vse tri načine hkrati. In pri tem upoštevati še načine samoobrambe, kajti otroci včasih učenje občutijo kot napad nanje. Takrat morajo imeti možnost, da se začasno umaknejo, če to želijo. Otroci so vedoželjni že sami po sebi, vendar jim šola to vedoželjnost uniči namesto, da bi jo razvijala. Otroci imajo tudi fotografski spomin, ki ga šola uniči. Naš način poučevanja je slab. Če samo pomislim, kako gredo otroci v prvem razredu radi v šolo, učiteljica je zanje najvišja avtoriteta, vendar kaj kmalu otroci šolo zasovražijo. Če ne bi bilo tam vrstnikov, jih sploh ne bi mogli več spraviti k pouku. Žal. O tej temi bi se dalo napisati veliko. Učenje je iskanje, ne vbrizgavanje pameti v trde glave.

            Šola nam tako napolni um z razno raznim sranjem, da ga moramo odrasli očiščevati te nepotrebne navlake, če želim ohraniti bister in jasen um.

          • indijanka

            V bistvu so Finci prišli do istega kot Američani pri vodenju zato spodbujajo ustvarjalnost. Za take preskoke je potreben čas. Zato mogoče sedaj zgleda tako skrajno. Moji trije otroci so tri popolnoma različne zgodbe o šoli. Najtežja naloga me čaka z majceno. Ko prime barvico in začne risati, ne sliši in ne vidi sveta okoli sebe, dokler ne zaključi. Kako otroku, ki popolnoma vse naloge opravi brezhibno, odvzeti in ga prilagoditi na ta šolski ritual brez, da bi poškodoval njegovo notranjost? Ah..ja.

          • PIA PlA

            Oprosti, nisem te razumela, kaj mu odvzeti, kaj odvzeti otroku?

            Otroci se razlikujejo tudi v razvoju, v koncentraciji, v interesih, ne morejo se vsi učiti enako ob istem času in na isti način, če želimo pri njih spodbujati njihove nadarjenosti kot prednostne.
            Poznam veliko načinov izobraževanja, tudi po državah, Američani imajo izvrsten sistem univerz, nikakor pa ne tudi osnovnega šolanja, o katerem zdaj govoriva.

          • indijanka

            Ne gre za učenje. Izjemno pridna je. Vsak dan opravi vse naloge in celo uči se :) kljub temu, da je prvošolka. Izjemno zahtevna je sama do sebe in vztrajna. Zato so tudi njene šolske naloge brezhibne. Imam pa težavo, ker jo risanje popelje v drug svet. Ko začne, je vseeno, če so drugi pri matematiki ali pri telovadbi. Preprosto ne zazna sveta okoli sebe. Za svoje sošolke je že izdelala pobarvanko na temo trolov :).

          • PIA PlA

            Deklica po moji meri, mene je tako zapeljal svet matematike. To ni nič slabega, le dogovoriti se morate, kdaj se bo lahko zazibala v svoje sanje.

            Sama sem se naučila brati, še preden sem šla v prvi razred in od takrat naprej brala cele noči, čeprav so mi to prepovedali. Nisem smela brati niti, ko bi morala. Rekli so, da se tako preveč izgubim v svojem svetu. Da to ne bo dobro zame, da sploh ne znam brati, temveč vse na pamet. Kar naj bi bilo nekaj strašno slabega. Skušali so mi odvzeti tisto, kar sem imela najraje. Deset let sem plesala balet od svojega četrtega leta, ko bi morala nastopati na televijizji, nisem smela, ker menda to ni bilo primerno. Še vedno imam vse: matematiko, branje in balet.

            Zato ne skrbi, če si nekdo nečesa res želi, mu ne moreš tistega odvzeti, ker si ne dopusti, da bi ostal brez.

          • indijanka

            Tudi moja hči je pri 4 ih začela z baletom in stala na odru. Moje otroštvo je podobno tvojemu. Le, da sem imela dedka. Vem, da je moja hči drugačna od drugih. Moja Luna je. Po svoje mi to ogreje srce, po drugi, realni strani pa me izjemno skrbi zanjo. Zato tudi nastajajo pravljice, da bi ji pomagale “ohraniti srce”, če se mi kaj zgodi.

          • PIA PlA

            Ljudje zmotno mislijo, da je šoloobvezen otrok še nepopisan list. Karakter otroka se izoblikuje že zelo zgodaj, tja do konca tretjega leta, potem ga samo še vzgajamo in učimo. Starši večinoma zamujajo zgodnje otroštvo s prednatalno dobo, ko bi morali najbolj skrbeti, da se otrok oblikuje v zdravo osebnost. Ne skrbi. Kot pišeš, si se veliko ukvarjala z deklico, zato je njen srček zagotovo oblikovan po tvoji podobi. Starši so za otroke Bog, ustvarili so ga in oblikovali po svoji podobi (tisti, ki so se potrudili in od rojstva živeli za otroka. Živeli, ne životarili. Vsak otrok pa ima v sebi tudi svojo staro karmo, zato vse naše delo ne more spremeniti osnovnih predispozicij s katerimi je otrok prišel na svet.

            Težko je tako na kratko opisati vse, kar se v življenju otroka dogaja. A verjemi, otrok dobi že zelo zgodaj občutek, da je ljubljen ali ne. In ta občutek mu daje moč za vse življenje.

          • indijanka

            Lep zapis. Hvala Pia.

  • avtohtoni neandartalec

    V fašizmu, je nemogoče vzgajati normalne otroke. Odrasli bodo v človeške drone, ki jih bodo uoravljale izrojene postsocialistične oligarhije nekdanjih upravljalcev družbenega premoženja.

    Slovenija hoče postali spet Nemška, ne izvažamo skoraj nikamor drugam, povezanost z industrijo pomeni torej nemčurstvo. To so agenti, ne otroci.

    • tohuvabohu

      Bolje nemška kot srbobalkanska.

  • Iza Demos

    Zanimivo kako so vsi bivši državni sekretarji in ministri potem, ko to niso več, pametni in polni nasvetov.
    Izobraževalni sistem bi nam moral dati vrednote, ki bi nas vodile skozi življenje, nam spodbujati prirojeno radovednost in estetsko občutljivost. In to vse v času od našega vstopa v vrtec do konca osnovne šole.
    Moral pa bi nas tudi usmeriti v pravi poklic kjer bi poklicni usmerjevalci upoštevali tako resnične potrebe po kadrih v SLO kot tudi sposobnosti osmošolca. Vpisne možnosti bi morali prilagajati potrebam po kadrih in sposobnosti osmošolcev in ne interesom srednješolskih in visokošolskih institucij. Tako se vpiše na univerzitetni študij skoraj polovica generacije in polovica od teh nikoli ne dokonča študija in bi bile za njih primernejše strokovne in poklicne šole.
    Zaradi takega načina usmerjanja osmošolcev imamo danes inflacijo gimnazij in visokih strokovnih šol, ki bi se morale ločevati od univerze (tako kot je to v drugih izobraževalnih sistemih s katerimi se radi primerjamo), a so postale fakultete s habilitiranimi učitelji. Žal pa tudi ogromno mladih, ki študija nikoli ne končajo (vmes pa se še malo prepišejo iz institucije na institucijo). Tako zapravimo ogromno davkoplačevalskega denarja za falirane študente, za šolanje kadrov, ki jih v SLO ne rabimo in kadrov, ki jih v SLO sicer rabimo, a gredo raje v tujino. Zaradi tega bi bilo prav, da razmislimo o tem, da uvedemo resnično brezplačno javno (brez privatnih!) osemletko (od copat in halje preko kosila do varstva do 15 ure) in šolnine za nadaljnje izobraževanje.

    • AlojzZ

      Pa ukinitev študentskega dela, da se pravi študentje ločijo od ekonomskih.

      • Iza Demos

        To pa itak. Pa državnih transferov v študentska društva, ki so leglo oblikovanja bodočih koruptivnih politikov.

  • AlojzZ

    “Razvoj potencialov slovenskih otrok trpi na račun zastarelega in nefleksibilnega izobraževalnega sistema”

    So pa še drugi vzroki, tudi zelo pomembni.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!