[VIDEO] Razvoj potencialov slovenskih otrok trpi na račun zastarelega in nefleksibilnega izobraževalnega sistema

Foto: STA

Izobraževalni sistem je eden izmed osnovnih gradnikov vsake družbe, zato je toliko bolj pomembno, da se nenehno izboljšuje in ustvarja dovolj trdno vez s trgom dela. Stanje v slovenskem izobraževalnem sistemu je dandanes takšno, da potrebuje številne izboljšave. Dovolj zgovoren je podatek, da so se v dveh letih vladanja Mira Cerarja zamenjale že kar tri ministrice za izobraževanje. 

V včerajšnji oddaji Objektiv je Jure Ferjan soočil mnenja glede stanja slovenskega šolstva in njegove prihodnosti s strani nekdanje državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar, nekdanjega ministra za izobraževanje Jerneja Pikala in direktorja Zavoda svetega Stanislava Romana Globokarja.

Šolstvo nujno potrebuje modernizacijo
Izobraževalni sistem bi moral biti po prepričanju Pikala v nenehnem dograjevanju. Izpostavil je, da je najbolj akutno stanje prisotno v slovenskem visokem šolstvu, saj se na tem področju zakonodaja ni kaj dosti spremenila čez čas. “Sedaj smo sicer sprejeli nek mini popravek zakona, ampak mi dejansko resne in sistemske nadgradnje nismo imeli že 20 let.” Po njegovem prepričanju bi morali glede na obstoječe dejstvo, da je svet podvržen nenehnim spremembam, šolstvo ustrezno modernizirati. “Do sedaj smo bili priča zgolj nujnim popravkom” in dodal, da bo potrebno razmisliti o tem v katero pot zapeljati slovensko šolstvo v naslednjih 10 ali 20. letih.”

Nujno bi bilo učenje domoljubja, človečnosti in empatije
Po prepričanju Škrinjarjeve bo v šolstvu prišlo do preboja le, če bo to postalo fleksibilno. “To velja za celotno vertikalo- od visokega šolstva pa do vrtca.” Šolstvo bi po njeno moralo postati bolj dostopno in bolj izbirno. Izpostavila je, da bi se moralo v šolstvu poleg splošnih vrednot kot sta demokracija, svoboda in prosti trg podajati tudi vrednote kot so domoljubje, človečnost in empatija. Več pozornosti bi se moralo po njenem namenjati praktičnemu učenju, saj se morajo mladi v današnjem času zavedati kje se nahajajo in kakšne posledice lahko prinesejo njihove odločitve v življenju.

Kritičnemu razmišljanju bi bilo potrebno dajati prednost
Polovico poklicev, ki jih bodo opravljali naši osnovnošolci, še sploh ne obstajajo, je poudaril Globokar. “Bistvena stvar šole je omogočati kreativno in inovativno ustvarjanje in razmišljanje” ter dodal, da bi moralo biti znanje v šolah dosti bolj uporabno, zaradi česar je po njegovo nujno, da se podajajo vsebine, ki to omogočajo. Opozoril je, da so mladi v družbi izpostavljeni različnim oblikam manipulacije, zaradi česar bi bilo potrebno več prostora pustiti kritičnemu razmišljanju, ne pa samo faktografskemu ponavljanju. “To zagotovo predstavlja eno izmed ključnih pomanjkljivosti slovenskega šolstva, saj je preveč poudarku samo na reproduciranju znanja, premalo pa v odpiranju v kreativno pot.”

Med drugim je Globokar izpostavil tudi problem ocenjevanja. Po njegovem mnenju smo preveč ujeti v tok sistema ocenjevanja in nabiranja nekih točk, saj je od ocen v zadnjih treh razredih osnovne šole odvisno, v katero srednjo šolo se otrok lahko vpiše. Od uspeha v srednji šoli in od rezultata mature pa je praviloma odvisno, na katero fakulteto se bo lahko srednješolec vpisal. “Na ta način do izraza ne pridejo druge sposobnosti, ki jih imajo otroci. Zaradi tega smo preveč usmerjeni v nabiranje ocen, premalo pa v spodbujanje vsakega posameznika, da bi razvil tiste sposobnosti, ki jih ima.” V prihodnosti bi se moral po njegovo nekdo upati reči, da  gremo v bolj fleksibilno ocenjevanje, kar bi vodilo k bolj fleksibilnem in kreativnem šolskem sistemu.

(Roman Globokar) Foto: Nova24TV

(Roman Globokar) Foto: Nova24TV

Pikalo se strinja z Globokarjem, da je šolski sistem prenormiran in prepoln pravil, ki uničujejo kreativnost. Po njegovo je sicer dobro, da imajo učenci na voljo veliko izbire, pri čemer je izpostavil veliko število obveznih in neobveznih izbirnih predmetov, po drugi strani pa dodal, da ni dobro, da je izbira prevelika, saj mora biti ta izvedena v pravi meri in z občutkom za otroka. Škrinjarjeva je glede izbirnosti pripomnila, da ne bi smeli gledati zgolj na formo, ampak tudi na tisto, kar se dogaja pri pouku. “Če učitelja prepodrobno omejimo, ne moremo pričakovati kreativnosti od njega” in dodala, da če ta ni kreativen, ne moremo pričakovati, da bodo kreativni tudi otroci. Ravno tako to velja za kritičnost.”

V šolskem sistemu bi bila potrebna večja avtonomija
“Ključna je avtonomija učiteljev in šol ter zaupanje v to, da je učitelj sposoben otroke, učence in dijake pripraviti na to, da bodo sposobni preživeti v globalnem svetu, ki je v marsičem neizprosen,” je dejal Globokar in dodal, da je ravno avtonomija ta, ki jo pričakuje v reformi šolstva. Skupaj s Pikalom sta se strinjala, da je nujno, da se učitelji, ki končajo študij na Pedagoški fakulteti zavedati svoje odgovornosti in se ne smejo izgovarjati le na učni sistem. Pikalo je izpostavil, da imamo v svetu dva modela učnega sistema: enega, ki je anglosaški in ki stremi k strogemu nadzorovanju in omejevanju učiteljev in drugi, ki daje več avtonomije učiteljev in se v praksi izkazuje za boljšega.

Škrinjarjeva je izpostavila, da je poklic učitelja referenca in ne zgolj orodje učbenika ali predmet preverjanja s strani ravnatelja ali inšpekcije. “Poklic učitelja je eden izmed najodgovornejših” in dodala, da bi bilo prav, da bi le ti imeli možnost izbiranja učbenikov. “Zavedati se moramo, da so med dejavniki šolskega uspeha tako šola in učitelj kot tudi družina in okolje.”

Mojca Škrinjar (Foto: Nova24TV)

Mojca Škrinjar (Foto: Nova24TV)

Izpostavila je, da je naravnost neverjetno kaj so sposobni nekateri učitelji narediti iz otrok, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij in dodala, da se s Pikalom strinja, da bi morale šole rezultate, ki jih dobijo iz nacionalnih preverjanj znanja, uporabiti v namene, da bi stvari izboljšali, kjer je to potrebno ne pa, da se na podlagi rezultatov hvalisajo. “Rezultati bi tako morali biti postavljeni v kontekst in služiti namenu.”

Nujna je skrb za nadarjene
Eden izmed ciljev izobraževanja je, da se dani talenti prepoznajo in razvijejo do maksimuma. Pikalo je izpostavil, da je nujna skrb za nadarjene in dodal, da se v vertikali ključen problem pojavlja pri univerzah, saj le te nimajo ustreznega pristopa, ki bi se ukvarjal z nadarjenimi. “Zunaj v tujini veliko bolj spodbujajo razvoj talentov kot pri nas,” pri čemer je posebej poudaril državi v bližnji okolici: Madžarsko in Srbijo ter dodal, da nadarjeni predstavljajo zavarovalno polico nekega naroda.

(Jernej Pikalo) Foto: Nova24TV

(Jernej Pikalo) Foto: Nova24TV

Škrinjarjeva je izpostavila, da tako kot se podjetja prilagajajo potrebam gospodarstva, bi se tudi študijski programi morali prilagajati. Iz tega razloga po besedah Globokarja potrebujemo odprte predmetnike, ki so fleksibilni in se kot taki lažje prilagajajo in sledijo spremembah, do katerih bo v prihodnosti prihajalo še hitreje. “Ni dobro, da si ujetnik sistema, ko želiš učencem neko znanje predati naprej, je pa tudi res, da se mora tudi učitelj vedno znova izpopolnjevati.” Škrinjarjeva je izpostavila, da se moramo zavedati, da so ti otroci tisti, ki bodo kmalu odšli na referendum ali na volitve, učitelj pa pri poučevanju nima možnosti, da bi pri zgodovini govoril tudi o aktualnih stvareh kot je Brexit, saj le tega ni v učnem načrtu.

Naš šolski sistem nujno potrebuje čim večjo fleksibilnost, avtonomijo, zaupanje, spremembo načina ocenjevanja in evalvacijo v smislu nabiranja povratnih informacij. Pri tem pa je nujno potrebno, da je ta usmerjen v posameznika in v razvoj njegovih potencialov, ki jih ima prav vsakdo. Nujno potrebno je delati korake naprej, saj se svet v katerem živimo hitro spreminja.

N. Ž.