[VIDEO] Samo v primeru Zorana Jankovića je sodišče odstopilo od sodne prakse

Novinarska konferenca Zorana Jankovica, na kateri je spregovoril o odlocitvi sodisca za izlocitev dokazov v zadevi farmacevtka. (Foto: iStock)

Samo v primeru Zorana Jankovića je prvič v zgodovini prišlo do popolnoma nasprotne  odločitve sodišč, torej do izločitve in uničenja dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in sredstvi.

Poslanke in poslanci so se danes sestali na zaprti seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer so obravnavali statistični  pregled,  oceno  in  stanje  primerov,  ko  pristojni  organi  v  primeru zakonitega posega v ustavne pravice iz 35., 37. in 38. člena Ustave Republike Slovenije niso upoštevali določil iz drugega odstavka 154. člena ZKP.

Predsednik KNOVS mag. Branko Grims je po seji v izjavi za medije pojasnil, da je komisija danes obravnavala temo uničenja dokazov, zbranih s posebnimi metodami in sredstvi, v postopkih glede suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ljubljanskega župana Zorana Jankovića v primeru “farmacevtka”. Poslanec je spomnil, da je bil v konkretnem primeru s strani tožilstva zakonsko določen dvoletni rok za vložitev zahteve, bodisi obvestila oziroma obtožbe, zamujen, zaradi česar je sodišče odredilo in višje sodišče nato tudi pravnomočno potrdilo izločitev in tudi uničenje vseh dokazov, uporabljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Nato je s pritožbo še oseba, ki je bila zajeta v ta dejanja, zahtevala izločitev zadnjega pričanja, “tako da je jasno, kakšna bo usoda te obtožbe oziroma pravnega postopka zoper ljubljanskega župana in da ne bo možno na sodišču niti ugotavljati kakršnekoli odgovornosti za kaznivo dejanje.” “Pravna šlamastika, ki jo pomeni zamujen rok, in uničenje dokaznega materiala, zbranega s posebnimi metodami in sredstvi zoper ljubljanskega župana, bi v normalni pravni državi zanesljivo odnesla pravosodnega ministra, ker bi prišlo do uveljavljanja objektivne odgovornosti za sistem, ki očitno ne deluje kot bi bilo treba, zato smo zahtevali, da nam tožilstvo in ministrstvo posredujeta podatke, koliko je še takšnih zadev in kako bodo ukrepali, da do česa podobnega ne bi nikoli več prišlo,” je pojasnil mag. Grims.

Po njegovih besedah pa so podatki, ki so jih posredovali pristojni, zelo zanimivi. Zamujen rok v primeru Zorana Jankovića ni bil prvi takšen primer. “Po doslej zbranih podatkih, ki niso dokončni, je bilo teh primerov 19,” je povedal mag. Grims. Ob tem je opozoril, da so se vsi primeri končali nasprotno kot primer ljubljanskega župana. “Kar najbolj bode v oči pa je, da je v dveh primerih že odločalo tudi višje sodišče, ki je o pritožbah zagovornikov, ki so zahtevali izločitev takšnih dokazov, pravnomočno odločilo, da so zahteve za izločitev in uničenje dokazov zavrnjene,” je dejal in dodal: “Zorej samo v primeru Zorana Jankovića je prvič v zgodovini prišlo do popolnoma nasprotne  odločitve sodišč, torej do izločitve in uničenja dokazov.” “Kako je mogoče, da se ravno v primeru Zorana Jankovića ravna drugače, kot je bila doslej pravna in sodna praksa, celo na višjem sodišču, je najbrž vsakomur jasno,” je ob tem menil predsednik
KNOVS.

Foto: Nova24TV

Mag. Grims tudi meni, da bo izjemno zanimivo prebrati obrazložitve o tem, da je višje sodišče v dveh predhodnih primerih odločilo popolnoma nasprotno kot v primeru ljubljanskega župana, na seji prisotni predstavniki ministrstva in tožilstva pa se o tej nenavadni spremembi sodne prakse niso želeli izreči. “Ta obrazložitev bo zanimiva tudi z vidika enakosti pred zakonom,” je dejal predsednik KNOVS.

“Danes se je izkazalo še nekaj drugih pomanjkljivosti sistemske narave, to je, da tožilstvo za področje rokov glede prikritih preiskovalnih ukrepov ne vodi posebne elektronske evidence, zato smo danes izrazili enotno pričakovanje, da tožilstvo takoj vzpostavi sistem elektronskega nadzora tudi glede rokov, da bo možno opozarjanje in ukrepanje znotraj tožilstva in da se kaj takšnega ne bo ponovilo,” je povedal mag. Grims in dodal, da je takšno vodenje evidenc v duhu zagotavljanja zakonitosti in odgovornosti.

Ilustrativni primer delitve na prvo- in drugorazredne državljanke ter državljane RS
“Pravnomočna odločba o uničenju in izločitvi dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, pomeni, da so stvari nepovratne in da je dejansko nastala škoda pravu v smislu pravičnosti. Storjeno morebitno kaznivo dejanje ne bo moglo biti nikoli pravnomočno ugotovljeno, storilec pa se torej lahko izogne kazni, in to postavi vse skupaj v zelo čudno luč, v tisto, ko imamo državljane prve in druge kategorije,”
 je dejal mag. Grims, ki je izpostavil, da je po podatkih v vseh dosedanjih primerih celo višje sodišče odločilo, da se teh dokazov ne izloči, “samo v primeru Zorana Jankovića pa je ravnalo popolnoma drugače, kar kaže, da je z načelom enakosti pred zakonom nekaj zelo narobe.”

D. Č.