[Video] SDS: Sloveniji grozi izpad iz mednarodnih prometnih tokov

13
Vir: Youtube

V stranki SDS, ki v tem trenutku beleži največjo politično podporo, ugotavljajo, da se na področju prometne infrastrukture kažejo številni negativni trendi, zaradi česar so pripravili dva zakonodajna predloga, s katerima želijo te trende spremeniti, vplivati pa želijo tudi na gospodarsko rast. 

Zakonodajna predloga, ki sta bila vložena v parlamentarno proceduro, temeljita na ugotovitvah, da kljub temu da so se finančni učinki Finančne perspektive 2007-2013 s področja investicij v prometno infrastrukturo zaključili konec leta 2015, Slovenija ni črpala sredstev iz nove finančne perspektive, čeprav je ta že skoraj dve leti aktivna. Zato pričakujejo, da bo prišlo do upada investiranja v gradbenem sektorju, ki ga zasebni sektor ne bo mogel nadoknaditi.

SDS je vložila dva zakona:

  • ZAKON O GRADITVI PROMETNE INFRASTRUKTURE V REPUBLIKI SLOVENIJI
  • ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO.

“Preko obeh zakonov zagotavljamo dodatna namenska sredstva za razvoj prometne infrastrukture v višini okoli 500 milijonov evrov letno, kar bo na eni strani omogočilo stabilen vir financiranja, na drugi pa usklajeno modernizacijo in prenovo prometne infrastrukture v prihodnjih letih,” je dejal predsednik odbora za infrastrukturo SDS, Zvone Černač.

Njegovemu mnenju sta se pridružila tudi poslanca Ljubo Žnidar, ki je predloga označil kot izredno pomembna, in Danijel Krivec, ki je potrdil, da zakona nista usmerjena samo v novogradnje, temveč tudi v vzdrževanje obstoječe infrastrukture.

Od kod sredstva za investicije?
Sredstva za financiranje bi predvidoma prišla iz različnih virov. Delež bi prispevale družbe v državni lasti, ki bi imele od izboljšane infrastrukture največ koristi (Dars,  Slovenske Železnice, Luka Koper, DRI upravljanje investicij, Kontrola zračnega prometa), nadomestila za stvarno služnost na omrežju avtocest in nadomestila za stvarno služnost oz. stavbno pravico na ostalih državnih cestah, plačila za obstoječe, nove ali prevzete koncesije na področju prometne infrastrukture, sredstva iz evropskih skladov in evropskega proračuna, uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, kazni za prometne prekrške in del trošarine od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu.

Ž. K.