Predsednik vlade Miro Cerar in njegovi ministri so se začeli obnašati kot pripadniki tajne lože. Na vprašanja novinarjev ne odgovarjajo, informacije z vlade je nemogoče dobiti, ministri so na novinarskih konferencah začeli brati z listov (Počivalšek), sedaj pa so začeli dobesedno bežati pred novinarji. Prelomna točka, ki je razkrila skrivaštvo te vlade in njeno povezanost z raznimi lobiji, pa je bil obisk premierja in ministrice za zdravje v Splošni bolnišnici Jesenice pretekli petek.
Ministrica in premier sta prišla na protokolarni ogled novih pridobitev bolnice. Prišla sta se malo pohvalit in povedat, kako se vlada bori proti korupciji v zdravstvu in povsod drugje. Glede na servilnost vseh zbranih in na nemoten potek ogleda, se je Cerar očitno počutil tako dobro, da se je odločil odgovarjati na vprašanja. Rekel je, da se mu nikamor ne mudi.
Cerarju in Kolarjevi je šlo na smeh – a ne za dolgo
Vprašanja, ki so jih dvorni novinarji postavljali Cerarju, so bila tako piarovska, da je izgledalo, kot da gre za reklamo vlade in ne za novinarstvo. Cerar se je nasmihal in smejal, prav tako ministrica. Nato pa je prišla na vrsto novinarka Nova24TV in premierja vprašala: “Gospod Cerar, kako komentirate navodilo ministrice vodstvu UKC Maribor, da morajo zdravila iz krvi kupovati pri zavodu za transfuzijo, čeprav so dražja?”
Nasmehi so splahneli, iskrice v očeh so ugasnile. Premier pa je odgovoril, da je za to pristojna ministrica in da naj kar ona odgovori (ministrica je pristojna za to, kako Cerar komentira njene odločitve??). A besede ni predal ministrici in nadaljeval (okoli 2 minuti) z govorom o tem, kako je treba urediti zdravstvo. Po tem monologu so že vsi pozabili na vprašanje in ministrica si je vidno oddahnila.
Na vprašanje nista odgovorila
Povedati pa je treba, da sta tokrat premier in ministrica prišla oborožena s svojo PR-ekipo. Ko je prvo vprašanje izzvenelo in je Cerar sprejemal vprašanja drugih medijev, je naša novinarka poskušala postaviti enako vprašanje. Nekajkrat. A so jo vedno prevpili piarovci in ostali novinarji.
Ta je odgovorila (na vprašanje ne, a je nekaj okolišila). A na tak način, da je ni nihče razumel. Dejala je, da je v Sloveniji kri zastonj, ker jo darujejo državljani, ki za to niso plačani. In da nam zato zavida cela Evropa. In da so zdravila iz krvi javni servis za državljane. Ko je novinarka naše hiše želela postaviti vprašanje, zakaj so zdravila potem dražja od tujih, pa so jo spet prevpili piarovci.
Prvi pobeg Cerarja in Kolar Celarčeve
Nato je bil čas za vprašanje o zakonu o tujcih. Cerar se še kar ni izjasnil, koga bo podprl. Györkös Žnidarjevo ali Klemenčiča. Izjasnil se ni niti tokrat, saj sta s Kolarjevo dobesedno pobegnila, pred kamere pa porinila direktorja Splošne bolnišnice Jesenice, dr. Janeza Poklukarja.
Ta je takoj dobil vprašanje o največjih dobaviteljih v Splošni bolnišnici Jesenice. Direktor sicer ni znal odgovoriti na vprašanje kdo so največji dobavitelji, vedel pa je da so trije. Na koncu je še povedal, da so bili vsi postopki transparentni, čeprav ne ve kdo so lastniki, niti ne ve katera podjetja dobavljajo bolnici. Kako torej ve, da so bili postopki transparentni?
In spet smo ostali brez odgovora. Direktor dr. Poklukar pa je z naše strani dobil tudi vprašanje, na katerega nista odgovorila ne ministrica in ne premier. To je: “Ali ste s strani ministrice prejeli kakšno navodilo, da morate kupovati zdravila iz krvi pri zavodu za transfuzijo?” Povedal je, da moramo vedeti, o čem govorimo, na vprašanje pa ni odgovoril. Ko ga je naša novinarka vprašala drugič, pa je prihitela piarovka in direktorja dobesedno odvlekla izpred mikrofona. Očitno je ugotovila, da se bo popolnoma zapletel.
Ministrica ni pobegnila – samo umaknila se je na drugo stran hodnika
Nekje med našim spraševanjem direktorja so novinarji kar naenkrat odšli. Le še naša ekipa je vztrajala pri direktorju. Zdelo se je, da jih ne zanima več, kaj ima za povedati, čeprav se je vedno huje zapletal. A glej ga zlomka. Novinarji so odšli na drugo stran hodnika, kjer je ministrica Kolar Celarčeva mirno nadaljevala s svojo PR-predstavitvijo svojega dela. Brez nas in naših neprijetnih vprašanj. Očitno se je čutila dolžno zadovoljiti “radovednost” dvornih novinarjev.
Nato je sledil beg – ministrico so odpeljali iz bolnišnice
No, naša novinarka je odšla do ministrice, počakala, da je nehala govoriti, in ji postavila vprašanje o kadrovanju na zdravstvenih zavodih. V tistem je ženska, ki je stala ob ministrici, le-to prijela za roko, rekla “Pejd, pejd!” in jo odpeljala iz bolnišnice. Bizarno do skrajnosti.
In takšni ljudje nam vladajo. Takšni, ki nimajo niti toliko poguma, da bi se soočili z vprašanji, dejstvi in resnico. Glede na odgovore, izmikanja in bežanje pretekli petek postaja vse bolj jasno, da je imela nekdanja kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar prav. Ta vlada je ujetnica lobijev.
A. R., S. P. S.