[VIDEO] Slovenija 2016 − od razreda gospodarskih parazitov pa vse do ‘kolobarjenja’ v državnih podjetjih

Datum:

Svetovni gospodarski forum je že pred časom izdal poročilo o indeksu globalne konkurenčnosti držav, ki obravnava 138 držav. Slovenija je zasedla 56 mesto, kar je dve mesti bolje kot lani. Čeprav gre za napredek na lestvici, podroben pogled pokaže, da ni razloga za zadovoljstvo. Pred nami so Češka, Poljska, Bolgarija, Estonija … To so države, ki so bile pred desetimi leti še daleč za nami. V času prve Janševe vlade smo se uvrstili na 33. mesto najbolj konkurenčnih držav na svetu.

Nato pa smo pod Pahorjem padli na 70. mesto. Glavni problemi ostajajo enaki. Najslabši smo pri oceni razvoja finančnih trgov, kjer smo zasedli 118. mesto, in na področju učinkovitosti trga dela, kjer zasedamo 85. mesto. Predzadnje mesto, od nas je slabša le Brazilija, smo zasedli pri oceni vpliva obdavčitve na spodbudo za delo. Med zadnjimi pa smo tudi na področju najemanja in odpuščanja delovne sile. Na področju birokratizacije smo zasedli 112. mesto, kar pomeni, da se naša država duši v birokratskih postopkih. Katastrofalno smo ocenjeni tudi na področju zapravljivosti vlade, kjer smo na 125. mestu v družbi z Nigerijo, Zimbabvejem in Brazilijo.

Vlada se hvali z uspehi, svet pa nas uvršča na sam rep razvitih držav
Zunanji opazovalci torej opažajo, da sta v Sloveniji razširjeni korupcija in politična nestabilnost, naša vlada pa se hvali, da je vse uredila in da rastemo. A že sam podatek, da je 92 odstotkov rasti odvisne od izvoza, govori sam zase. Doma torej nismo ničesar uredili. Alojz Kovšca, predstavnik obrtnikov v Državnem svetu, je dejal, da obrtniki trenutno stanje občutijo kot zelo boleče. “Vsi, ki se ukvarjamo z gospodarsko dejavnostjo, ne moremo delati na izvozu. Nekateri smo omejeni na domači trg in so tudi naše storitve in proizvodi namenjene domačemu trgu,” je izvozno naravnanost Slovenije komentiral Kovšca.

Slovenija konceptualno ne išče poti iz krize, ampak rine vedno globlje v krizo. Država, namesto, da bi se umikala iz upravljanja gospodarstva, svoje lastniške deleže oziroma svojo lastnino obremenjuje tudi s svojim upravljanjem. Postavlja se vprašanje, zakaj so nas države Višegrajske skupine, ki so bile desetletja za nami, sedaj prehitele. “Eden izmed razlogov je tudi ta, da je tam konkurenčnost zaželena, pri nas pa država s svojimi ukrepi, preko svojih podjetij na trgu, to konkurenčnost zmanjšuje,” meni Kovšca.

Konkurenčnoti si naša vladajoča elita ne želi − najbolje, da se vrnemo k planskemu gospodarstvu
Eden zadnjih takšnih izumov je državno podjetje za gozdove. To podjetje lahko ustanavlja tudi druga podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. To pomeni, da bo vlada postala glavni akter na področju lesno- predelovalne industrije. “Če je država glavni akter na področju financ, zdravstva, energentov, potem je jasno, da je tuja konkurenca že v naprej obsojena na neuspeh in da glavni igralci na trgu ne morejo propasti, če slabo delajo, ker so v državni lasti in so vedno znova dokapitalizirani. Mi, realno gospodarstvo, pa smo molzna krava za najrazličnejše ekonomsko socialne eksperimente,” meni Kovšca.

V slovenskih državnih podjetjih gre za neke vrste ‘kolobarjenje’. Eni in isti ljudje se selijo iz enega podjetja v drugega in jih obvladujejo. Do podatkov o denarnih tokovih ni mogoče priti. Gospodarstvo nima odločilnega vpliva na zakonodajo, ki zadeva gospodarstvo.

Država ne ustvarja delovnih mest − ustvarja jih gospodarstvo
Uspešni podjetniki zaradi visokih davkov bežijo iz Slovenije. “Danes že vsak garažni podjetnik ne tekmuje več s svojim sosedom, ampak tekmuje na globalnem trgu,” pravi Kovšca. Čudi ga, da so ljudje še vedno naivni in verjamejo, da država ustvarja delovna mesta. “Država nikoli ne ustvarja delovnih mest. Država lahko ustvarja delovna mesta zgolj umetno, tako da pobere denar državljanom in gospodarstvu, ga investira v neko delovno mesto, ki samo po sebi ne bi nikoli nastalo. In to delovno mesto traja toliko časa, kolikor dolgo trajajo subvencije.”

“Realna delovna mesta ustvarja gospodarstvo. Država pa mora omogočiti gospodarstvu, da se normalno razvija in da delovna mesta rastejo z organsko rastjo proizvodnje in povpraševanja,” je jasen Kovšca.

Zaradi trenutne klime v Sloveniji smo prišli v fazo, ko gospodarstvo ni več sposobno samo investirati. Vračamo se v začarani krog. Država postaja največji investitor. Investicije v glavnem izvaja država oziroma paradržavni aparat, ker realno gospodarstvo ni tako močno. “Opozoriti želim, da se država obnaša dvolično. Ko gre za domačega podjetnika, ga obremenjuje. Ko pa ta podjetnik poklekne pod težo bremena, se tujcu omogoči bonus pri vseh pristopnih pogojih,” meni Kovšca.

Javna naročila so ‘rana’ pravih delavcev
Pomembna je zagotovitev poplačil podizvajalcev pri javnih naročilih. Situacija na tem področju je jasen pokazatelj, koliko je državi do tistih, ki dejansko delajo, ki izvajajo javna naročila. Zakon o javnih naročilih 3 je ukinil obvezo poplačila podizvajalcev. “Omogočil je nastanek posebnega razreda gospodarskih parazitov, vmesnikov, ki vedno znova zmagujejo na javnih razpisih, vsi drugi pa so jim podrejeni,” je še dejal Kovšca.

Obrtno podjetniška zbornica je zahtevala, da zakonodajalec implementira določilo, da na javnih razpisih lahko konkurira tisti, ki jih lahko tudi izvede. “Sedaj pa na javnih naročilih zmagujejo tisti, ki dejansko nimajo operative. Nimajo ne zaposlenih, ne strojev, ne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. To so inženiringi, ki nimajo kakšnih hudih poslovnih rizikov,” meni Kovšca.

Pri izvajanju javnega naročila lahko ti inženiringi kadarkoli zamenjajo podizvajalce, ne da bi kakorkoli obvestili naročnika. Takšna podjetja obvladujejo novi slovenski gradbeni “baroni” Stanko Polanič, Stojan Petrič in Blaž Miklavčič. Pogosto podizvajalcev ne plačajo in jih tako spravijo v insolvenčno stanje, potem pa jih naznanijo, ker delavcem ne izplačujejo plače. “S tem jih trajno, za obdobje treh let, izključijo iz sistema javnega naročanja. Z drugimi besedami, podizvajalci so v izredno podrejenem stanju,” je jasen Kovšca.

“Mi ves čas ponavljamo eno in isto: pustite nam delati, ustvarite stabilno okolje, v katerem lahko načrtujemo svoj razvoj in delo, omogočite nam enakopraven dialog z delodajalskimi organizacijami in omogočite nam, da vplivamo vsaj na tisti del zakonodaje, ki ni državotvorna, ampak za nas predstavlja samo administrativne ovire in samo duši svobodnega duha podjetništva,” je bil jasen predstavnik obrtnikov in podjetnikov v Državnem svetu Alojz Kovšca.

Aleksander Rant

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...