Ta teden je v Državnem svetu RS potekala strokovna konferenca v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in organizacije Konrad Adenauer Stiftung. Na konferenci z naslovom Temna stran meseca II sta med drugimi spregovorila tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. V okviru konference, na kateri so razpravljali o komunizmu, so potekali tudi trije strokovni paneli, enega izmed njih je vodil zgodovinar dr. Jože Dežman.
V prostorih Državnega sveta Republike Slovenije je potekala dvodnevna mednarodna konferenca Temna stran meseca II, ki jo je organiziral Študijski center za narodno spravo, član Evropske platforme spomina in vesti. Soorganizator konference je bil tudi Konrad Adenauer Stiftung, nemška organizacija, ki se ukvarja z zgodovino totalitarizmov. Drugi dan konference je odprl predsednik državnega sveta Alojz Kovšca: “Naj ob tej priložnosti čestitam Študijskemu centru za narodno spravo in njegovi direktorici dr. Andreji Valič Zver za desetletno prizadevanje in prizadevno odstiranje temnih plati naše zgodovine. Sodelavcem centra želim uspešno raziskovalno delo še naprej.” Drugi dan konference je minil v znamenju slovesne podelitve nagrade Evropske platforme spomina in vesti, ki jo podeljujejo borcem proti totalitarizmu. Letošnji prejemnik je ukrajinski režiser Oleg Sencov, ki je bil zaradi kritike ruske okupacije Krima ugrabljen, odpeljan v Rusijo in obsojen na 20 let zapora, ki jih prestaja v Sibiriji. Začel je tudi gladovno stavkati. Nagrado je v njegovem imenu sprejel ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihail Obrobovič.
Janša opozoril na ignoranco Zahoda ob obujanju totalitarizma v Rusiji in okupaciji Krima
Slavnostni govornik ob podelitvi nagrade pa je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša: “Gospod Sencov je po osebni plati velika žrtev, deloma izgubljenega boja spomina, po drugi strani je pa simbol nekega časa, za katerega je Solženicin dejal, da to še ni nek nov čas.” Janša je opozoril, da je današnji čas čas stapljanja starega in novega. Ni to, kar smo si želeli, ni pa tisti stari enopartijski sistem. Oleg Sencov je bil nasprotnik režima in zato zaprt. “V dvajsetih letih vidimo, da na ozemlju Rusije, velikega dela nekdanje Sovjetske zveze, praktično še vedno obstajajo gulagi, obstajajo montirani sodni procesi in Oleg Sencov je žrtev takšnega procesa. Zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal za restavratorje nekdanjega časa in režima.” Spregovoril je tudi o Ukrajini in o okupaciji Krima in vzhodne Ukrajine s strani Ruske federacije.
Zahod se dela, kot da je vse normalno, pravi Janša: “Imamo okupiran Krim in vzhodno Ukrajino in medtem ko se v Bruslju pogovarjamo o evropski perspektivi Ukrajine, na vzhodu potekajo vojaški spopadi. Ljudje so ugrabljeni, ne samo na Krimu, tudi na vzhodu, in sojeni v Rusiji, pošiljani v Sibirijo in ta čudna zmes, po eni strani se velik del zahodnega sveta dela, kot da je vse normalno, kot da bomo odpirali poglavja za vstop države v Evropsko unijo, na drugi strani srečujemo situacijo, kakršna je bila pred razpadom Sovjetske zveze.” Janša je še dejal, da si nihče od prisotnih ne more predstavljati, kaj pomeni dolga zaporna kazen za nedolžnega človeka: “Glede osebne obsodbe moram reči, da v tej dvorani verjetno ni nikogar, ki bi si predstavljal, kaj pomeni tridesetletna zaporna kazen za nekoga, ki je popolnoma nedolžen, v gulagu, v Sibiriji, kaj to pomeni za njegovo družino in za vse tiste, ki upajo, da ne bodo nikoli več izpostavljeni enaki nevarnosti, kot ji je on.”
Na konferenci potekali trije strokovni paneli
Sledili so trije paneli, na katerih so sodelovali priznani tuji strokovnjaki in raziskovalci. Podrobno bomo paneliste na Nova24TV predstavili v oddaji Dialog. Tokrat izpostavljamo le enega, dr. Jožeta Dežmana, ki je spregovoril o žrtvah revolucionarnega nasilja v Sloveniji: “Vidite, da imamo v Sloveniji leta 1964 41 tisoč žrtev, leta 1976 58 tisoč žrtev, danes pa popis Inštituta za novejšo zgodovino šteje skoraj 100 tisoč žrtev, čeprav ni popoln, ampak tukaj vidite, kaj pomeni temna stran meseca, ko se s svetlobo število žrtev skoraj podvoji.” Konferenca je predstavila mnoge poglede na grozo treh velikih totalitarizmov dvajsetega stoletja. Se pa je bolj podrobno posvetila komunizmu, ki na vzhodu Evrope in pri nas ni dovolj razumljen. Gre za totalitarizem, ki je hujši od fašizma in nacionalnega tipa socializma, predvsem vzhodnoevropske države in Slovenijo je v svojih krvavih krempljih držal skoraj pol stoletja. Konferenca je bila uspešna in strokovna, a najbolj je bodla odsotnost vseh slovenskih medijev, niti RTV Slovenija, ki je dolžna obveščati javnost, se ni prikazala.
J. Ž.